Franja

freccia f (pl. -ce)

1. puščica, strelica:
incoccare, scagliare la freccia nastaviti puščico na lok, izstreliti puščico
avere molte frecce al proprio arco pren. imeti več želez v ognju
correre come una freccia pren. teči hitro kot strelica
Freccia del Sud, Freccia Azzurra Južna strelica, Modra strelica (ekspresni vlaki)

2. pren. zloben, zbadljiv namig, puščica, zbadljivka

3.
freccia di direzione avto nekoč smernik
freccia del campanile konica zvonika
a freccia puščičast
ala a freccia aero puščičasto krilo

frecuencia ženski spol pogostnost; obilica, mnoštvo; frekvenca

frecuencia del pulso hitrost pulza
con frecuencia pogosto, često
corriente de alta frecuencia visoko frekvenčni tok

freddo

A) agg.

1. hladen, mrzel:
giornata fredda mrzel dan
vento freddo hladen veter
sudore freddo mrzel pot
piatti freddi hladne jedi
guerra fredda polit. hladna vojna
doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
animali a sangue freddo hladnokrvne živali

2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
accoglienza fredda hladen sprejem
mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
sangue freddo hladnokrvnost
a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
colori freddi hladne barve

B) m mraz, hlad:
lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
ho, sento freddo zebe me
fa freddo mrzlo je
oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to

frēmito m

1. drget; naval:
un fremito d'ira naval jeze
nella sala corse un fremito d'ammirazione v dvorani je završalo od občudovanja

2. hrup; šumenje, vršanje, bučanje:
fremito di applausi hrup ploskanja
il fremito del mare bučanje morja
il fremito della selva šumenje gozda

frenēllo m

1. anat. kožica

2. navt.
frenello del timone krmilna uzda

frenesia f

1. bes, besnilo, pobesnelost

2. čezmerna želja, mrzlica:
la frenesia del gioco igralna mrzlica

freno moški spol uzda; zavora; vajeti

freno de aire comprimido zračna zavora
freno de alarme zasilna z.
freno de mano ročna z.
freno neumático zračna z.
correr sin freno razuzdano živeti
meter a uno en freno brzdati koga
morder (tascar) el freno uzdo gristi; svojo jezo požreti
perder el freno (fig) oporo izgubiti
soltar el freno a su imaginación popustiti vajeti svoji fantaziji
tirar del freno a uno koga na uzdi imeti

frequentatore m (f -trice) obiskovalec:
un assiduo frequentatore del circolo stalni obiskovalec, gost kluba

fresca ženski spol (jutranji, večerni) hlad; figurativno surov izraz, nesramnost

salir con la fresca zgodaj zjutraj iti ven
ser capaz de decir (ali de plantar) una fresca al lucero del alba pred nikomer ne imeti respekta
soltar una fresca (cuatro frescas) surovo koga nagovoriti, surovo odgovoriti, predrzno govoriti
tomar la fresca uživati svež zrak

frontāle -is, n (frons2)

1. čelna plošča, čelni okras ali oklep (del konjske oprave), v pl.: L., Plin.

2. frontālia -ium, n prednja stran: testudinis Amm.

fronte

A) f

1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!

4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

B) m

1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam

2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta

3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta

frontero nasproti ležeč; mejni

frontero del castillo nasproti gradu
pared frontera mejni zid

frustrare v. tr. (pres. frustro) izjaloviti, onemogočiti, razočarati, frustrirati:
frustrare i tentativi del nemico onemogočiti sovražnikove poskuse
frustrare le speranze di qcn. razočarati nekoga

fruta ženski spol drevesni sadež, sadje, sadje kot poobedek; sad, plod, posledica; Čile lubenica; Argentina marelica

fruta del cercado ajeno tuja dobrina, ki vzbuja zavist
fruta de hueso koščičasto sadje
fruta madura, fruta en sazón zrelo sadje
fruta prohibida prepovedan sadež
fruta de sartén pecivo
fruta seca posušeno sadje; rozine
fruta del tiempo sveže (sezonsko) sadje
frutas de cáscara sočivje
frutas confitadas vkuhano sadje
frutas escarchadas, fruta azucaradas kandirano sadje
frutas meridionales, frutas del Sur južno sadje
frutas de sobremesa, frutas de postre namizno sadje

fruto moški spol sad, sadež; donos, dohodek, dobiček, prid, prednost

fruto de bendición zakonski otrok
dar (llevar) fruto donašati sadove, obroditi, korist prinašati
sacar fruto koristiti, imeti korist (od)
frutos coloniales kolonialno blago
frutos en especie naturalije
frutos del mediodía južno sadje

fu agg. invar.

1. ➞ essere

2. pokojni, rajni:
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

fuego moški spol ogenj, ognjišče, kamin, umetni ogenj, požar; blisk, strela; vročinski izpuščaj; pomorstvo signalni ogenj; vročina, strast

(voj) fuego de ametralladoras strojnični ogenj
fuego convergente koncentričen ogenj
fuego cruzado križni ogenj
fuego fatuo vešča
(voj) fuego graneado hitri ogenj
fuego del hígado (med) pege
fuego de metralla kartečni ogenj
fuego nutrido neprenehen ogenj
fuego de Santelmo Elmov ogenj
arma de fuego strelno orožje
piedra de fuego kresilni kamen
toque de fuego plat zvona
apagar el fuego con aceite ogenj z oljem gasiti
atizar el fuego netiti (podpihovati) ogenj
dar fuego streljati, ustreliti, sprožiti
déme V. fuego smem prositi za ogenj?
echar fuego por los ojos takoj ves vnet biti za, vneti se za
echar fuego, estar hecho un fuego ves razgret biti
echar leña al fuego olja ognju prilivati
gritar al fuego vpiti »gori!«
hacer fuego streljati
huir del fuego y dar en las brasas z dežja pod kap priti
jugar con fuego igrati se z ognjem
metería las manos en el fuego por ella v ogenj bi šel za njo
pegar fuego a una casa zažgati hišo
romper el fuego (voj) ogenj začeti; odločiti se
tocar a fuego biti plat zvona
a fuego s pomočjo ognja, z ognjem
a fuego lento (manso) na majhnem ognju; v popolni tišini
a sangre y fuego, a fuego y hierro z ognjem in mečem
a prueba de fuego nezgorljiv
en el fuego de la disputa v vročem boju, v razvnetosti
¡fuego! gromska strela!
¡alto el fuego! (voj) ustavi ogenj!
fuegos artificiales umetni ogenj

fuera zunaj; ven; drugod; na potovanju; pomorstvo na morju

de fuera od zunaj, zunaj; iz inozemstva
echar fuera ven vreči, vrata komu pokazati
¡fuera (de aquí)! proč!
¡fuera el sombrero! klobuk dol!
fuera de razen, izvzemši
fuera del caso neumesten, nepriličen
fuera de es(t)o vrh tega
fuera de Europa izvenevropski
fuera de lugar nedovoljen, nedopusten
fuera de propósito zgrešen, nesmiseln
fuera de razón, fuera de juicio nesmiseln
fuera de tiempo o nepravem času, času neprimeren
fuera de toda esperanza proti vsemu pričakovanju
estar fuera de juicio biti ob pamet
está fuera de la esfera de mi acción to je zunaj mojega delovnega področja
ir fuera de camino motiti se
quedar fuera de combate biti nesposoben za boj
fuera de que ne glede na to, da; razen da

fuerte močan, krepek, čvrst, trden; debel, gost; hraber, pogumen; velik, pomemben, tehten; težaven, poln truda; učinkovit; srebrn (kovanec)

precio fuerte prodajna cena
fuerte razón tehten razlog
suma fuerte velika vsota
estoy fuerte en matemáticas sem dobro podkovan v matematiki
hacerse fuerte ne popustiti (en v)
en lo fuerte del invierno sredi zime

fulmine m

1. blisk, strela (tudi pren.):
piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled

2. bes, jeza:
tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo