Franja

glūtinō -āre -āvī -ātum (glūten)

1. (s)klejiti, (z)lepiti: chartas, vitri fragmenta PLIN.

2. metaf. kot medic. t. t. docela (dodobra) zaceliti, med. docela (dodobra) zaceliti se, skleniti se: glutinare cicatrices PLIN., si orae vulneris se glutinarunt CELS., inter se tunicae glutinantur PLIN.

gnati (žênem) pognati, zagnati, nagnati

1. treiben, -treiben (dol hinuntertreiben/heruntertreiben, gor hinauftreiben/herauftreiben, noter hineintreiben/hereintreiben, proč wegtreiben, forttreiben, skupaj zusammentreiben, ven hinaustreiben/heraustreiben, naprej vortreiben, nazaj zurücktreiben); (priganjati) antreiben (tudi tehnika); živino na planino: auftreiben, sömmern; živino s planine: abtreiben, entalpen; figurativno pesem, svojo: treiben, (das alte Lied) aufwärmen

2. pri delu ipd.: abhetzen, abschinden (sich se )

3.
gnati se za čim (etwas) anstreben, hinter (etwas) [hersein] her sein
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele

4.
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen

5.
gnati na smeh einen Lachreiz verspüren (ich verspüre …)
gnati na blato einen Stuhldrang spüren

gnáti to drive; to move; to run; to work; (pogon) to impel, to propel; (stroje) to set going, to keep going (ali in motion)

gnáti si k srcu to take to heart
gnáti živino na pašo to take cattle to pasture, to put cattle on grass, to graze cattle
žene me k njej (figurativno) I am longing to see her
gnáti se (hiteti) to hurry, to make haste, to hasten
predaleč kaj gnáti to push something too far
gnáti se za bogastvom to scramble for wealth

gnáti (žênem)

A) imperf. ➞ pognati

1. spingere, muovere, far andare, azionare:
motor žene črpalko il motore muove la pompa
predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
gnati koso falciare
gnati vesla remare
gnati konja incitare, spronare il cavallo
gnati sovražnika incalzare il nemico

2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
gnati v obup portare, indurre alla disperazione
gnati v smrt portare alla morte, a morire

4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gnati stvar predaleč esagerare
pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
med. gnati (bolnika)
na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
gnati k smehu far ridere, indurre al riso
pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
gnati trmo incaponirsi in qcs.
gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

2. (s težavo se premikati) arrancare

gnáti teh impulsar; accionar ; (naprej) propulsar; hacer avanzar, (hacer) mover ; (stroj) hacer funcionar, poner en movimiento ; (čredo) conducir ; (na pašo) llevar al pasto

gnati stvari na ostrino extremar las cosas, llevar las cosas al extremo
gnati si k srcu kaj tomar a pecho(s) a/c
gnati v obup llevar a la desesperación
voda žene kolo el agua hace mover la rueda
gnati se za afanarse por, esforzarse por; (garati) fam bregar

gnáti (ženem) pousser, chasser, conduire, mener; germer, bourgeonner, croître

do skrajnosti gnati (ženem) pousser les choses à l'extrême
k srcu si gnati (ženem) prendre quelque chose à cœur
gnati (ženem) na pašo mener paître, conduire au pâturage
gnati (ženem) se se donner du mal (ali de la peine), faire des efforts, s'appliquer

gnéča crush; throng; press

strašna gnéča a terrible crush
nastala je gnéča ko so odprli vrata there was a crush when the door opened
utirati si pot skozi gnéčo to force one's way through the crowd
bila je gosta (strašna) gnéča it was tightly packed (terribly crowded)

gnéča (-e) f calca, folla, ressa; pigia pigia, viavai:
utreti si pot v gneči farsi largo nella calca
skopati se iz gneče uscire dal pigia pigia

gnêsti (gnêtem)

A) imperf. impastare, modellare (l'argilla, la cera); gualcire

B) gnêsti se (gnêtem se) imperf. refl. accalcarsi, pigiarsi, addensarsi:
množica se je gnetla na trgu la folla si addensava nella piazza
gnesti se kot sardine v konzervi stare come acciughe in barile

gnezditi glagol
1. (o živalih) ▸ fészkelObrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyazČe znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.

gnézdo nest; (orlovo, roparic) eyrie, aerie, aery; (fazanov) arhaično nide; figurativno (dom) home, roof; figurativno haunt; (leglo) brood, hatch, (za žuželčja jajca) nidus

gnézdo roparjev den of thieves
polno gnézdo nestful
graditi gnézdo to build a nest, arhaično to nidificate, to nidify
krasti jajca iz gnézd to rob birds' nests
položiti v gnézdo to nest
sedeti na gnézdu to sit on the nest (to hatch)
stikati za ptičjimi gnézdi to go bird's-nesting (ali bird-nesting ali nesting)
sedeti v toplem gnézdu (figurativno) to live (ali to be living ali to be) in clover
ustvariti si gnézdo (figurativno) to build one's nest (ali home), (oženiti se) to settle down to married life
ptički brez gnézda (= otroci brez doma) waifs and strays
napraviti si mehko gnézdo to feather one's nest

gnézdo (-a) n

1. nido; covo:
napraviti, spletati gnezdo fare, intessere il nido
pren. zleteti iz gnezda lasciare il nido
pren. pregnati iz gnezda snidare
lastovičje gnezdo nido di rondine
pren. sračje gnezdo disordine, confusione, guazzabuglio
pren. gadje gnezdo nido, covo di vipere
osje gnezdo vespaio
pren. dregniti v osje gnezdo sollevare un vespaio
mišje gnezdo topaia
kačje gnezdo serpaio

2. (istočasno skoteni, zvaljeni mladiči) covata; nidiata, figliata:
gnezdo prašičev una nidiata di porcellini

3. (dom, stanovanje) nido:
napraviti si gnezdo farsi il nido

4. pejor. (majhen, odročen kraj) casa del diavolo; paesucolo

5. (skrivališče; postojanka) covo:
roparsko, zarotniško, teroristično gnezdo covo di briganti, di congiurati, di terroristi
voj. strojniško gnezdo nido di mitragliatrici

gnijèzdo s (ijek.), gnézdo s (ek.) gnezdo: orlovo, gujsko, zoljino, osinje, stršljenovo, kokošje gnijezdo mitraljesko gnijezdo; gnijezdo kod visoke peći gnezdo plavža, talilnik; sviti gnijezdo splesti si gnezdo, ustanoviti družino

go^*1 [gou] neprehodni glagol
hoditi, teči, bežati, peljati se, voziti se; oditi, odhajati, izginiti, izginevati; biti ukinjen; delovati; krožiti, biti; poteči; potekati; veljati; prodajati se; spadati, soditi; poda(ja)ti se; nameravati; posta(ja)ti

to be going to ➞ going
pogovorno to go all out na vse kriplje se truditi
another day to go še en dan
as far as that goes kar se tega tiče
to let go izpustiti
let it go at that pustimo, kakor je
as the story goes kakor pripovedujejo
as things go v teh okoliščinah, potemtakem
how goes the time? koliko je ura?
to go bail for jamčiti za
to go halves with razdeliti na polovici
to let go hang pustiti nerešeno
pogovorno to go the pace hiteti; figurativno veselo, brezskrbno živeti
to go shares (raz)deliti
to go a long way towards veliko prispevati k
pogovorno to go blind oslepeti
to go bad pokvariti se
sleng to go broke (ali bust) doživeti polom, bankrotirati
to go dry ameriško vpeljati prohibicijo
to go easy udobno si urediti
to go hungry stradati
to go mad znoreti
to go short of pogrešati
to go sick javiti se bolnega
to go steady biti previden
to go it strong odločno ravnati
to go unpunished rešiti se brez kazni, izmazati se
sleng to go west iti rakom žvižgat
to go wrong zgrešiti pot; pokvariti se
to go at large biti oproščen, na svobodi
to go bat for pomagati komu v sili
to go one better prekositi, prekašati koga
go it! le daj!
to let go izpustiti
to make things go zabavati
to go the pace zapravljivo živeti
to go a great way with s.o. to(wards) s.th. imeti velik vpliv pri kom na kaj
to go the wrong way napačno začeti, biti na nepravi poti
a little of his company goes a long way njegove družbe je človek kmalu sit
sleng to go the whole hog iti do skrajne meje, temeljito opraviti
to go the way of all flesh (ali all the earth) umreti
his tongue goes nineteen to the dozen govori kot dež
to go all lengths na vse kriplje se (po)truditi

gober [gɔbe] verbe transitif požreti, pogoltniti; figuré vse verjeti

gober une huitre, un œuf pogoltniti ostrigo, izpiti jajce
il gobe tout ce qu'on lui dit vse verjame, kar mu rečeš
gober le morceau, la gober, gober l'appât iti na limanice, pustiti se ujeti
gober les mouches tratiti, zapravljati čas; pustiti si vse natvesti
gober un cambrioleur zasačiti, ujeti vlomilca
gober quelqu'un (familier) imeti simpatije za koga
celui-là, je ne le gobe pas ta mi ni pri srcu
se gober biti zelo domišljav

goccia f (pl. -ce)

1. kaplja:
una goccia d'acqua vodna kaplja
gocce pl. absol. dež:
cominciano a cadere le prime gocce začenja deževati
somigliarsi come due gocce d'acqua pren. biti si podoben kot kaplja kaplji
la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob
fino all'ultima goccia pren. do zadnje kaplje
a goccia a goccia po kapljicah

2. pren. kapljica:
lasciami una goccia di caffè pusti mi kapljico kave

3. brušen kamen kapljičaste oblike:
orecchini a goccia kapljičasti uhani

godere^* v. intr. (pres. gōdo)

1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka

2. imeti prednost, korist:
la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled

3. uživati:
godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti

gȍdina ž
1. leto: prosta godina navadno leto; prestupna, nova, sretna, srećna, poslovna, slaba godina, godina kupovine leto nakupa; do -e čez leto dni; iz -e u -u od leta do leta; -u po -u leto za letom, koliko ti je godina koliko si star; čovjek u -ama prileten človek, človek v letih; doći u -e; napuniti deset godina dopolniti deset let; bijele, bele -e starost; Nova godina novo leto (l. januar); nova godina novo Leto 1985; svjetiosna, svetlosna godina svetlobno leto; godina svjetlosti; pritjerala orla zla godina v nesreči, težkem položaju se je sprijaznil s ponižanjem; školska godina
2. letnik: prva godina Gajeve Danice; treća godina Vojne akademije
3. zadušnica ob obletnici smrti: davati -u

gódlja thick soup made with boiled black pudding, black-pudding soup; figurativno mess, muddle, (kolobocija) medley; hotchpotch

lepa gódlja! a precious mess!; a fine mess!
kakšna gódlja! what a mess!
biti v lepi gódlji (figurativno) to be in a nice mess
lepo gódljo si naredil! you made a nice mess of it!
pasti v lepo gódljo to get into a mess

gódlja (-e) f

1. minestra; pejor. intruglio

2. pren. brodaglia

3. pren. pasticcio, guaio:
pomagati komu iz godlje levare qcn. dai pasticci
biti v godlji essere nei guai
pren. lepo godljo si mi skuhal hai combinato un bel pasticcio