Franja

Zadetki iskanja

  • spálen de dormir

    spalna čepica gorro m de dormir
    spalna bolezen enfermedad f del sueño
    spalna kabina (na ladji) camarote m
    spalna koja (na ladji) litera f
    spalni prostor dormitorio m; alcoba f
    spalna srajca pijama m
    spalno sredstvo (med) somnífero m, dormitivo m, hipnótico m
    spalni voz (vagon) coche-cama m, A coche m dormitorio
    spalna vreča saco m de dormir
  • speciálen especial; particular

    specialno področje especialidad f
    specialni primer caso m especial
    specialna mešanica mezcla f especial
    specialna trgovina comercio m del ramo
  • spêči (spêčem)

    A) perf.

    1. cuocere, arrostire, friggere:
    speči kruh cuocere il pane
    speči na ražnju arrostire allo spiedo
    speči na masti, na olju arrostire, friggere nel grasso, in olio

    2. ustionare, bruciare, scottare:
    vžigalica ga je spekla v prste s'è scottato le dita con il fiammifero

    3. pren. bruciare, ferire, colpire:
    laž ga je spekla v dno srca la menzogna lo ferì nel profondo del cuore

    B) spêči se (spêčem se) perf. refl. scottarsi
  • spektakuláren (-rna -o) adj. (slikovit, veličasten, sijajen) spettacolare, spettacoloso, magnifico, grandioso:
    spektakularna točka akrobata na trapezu spettacolare numero del trapezista
  • spekt|er [é] moški spol (-ra …) fizika das Spektrum (tudi matematika) (absorpcijski Absorptionsspektrum, atomski Atomspektrum, črtasti Linienspektrum, beta Betaspektrum, emisijski Emissionsspektrum, energijski Energiespektrum, iskrni Funkenspektrum, kristalni Kristallspektrum, masni Massenspektrum, obločni Bogenspektrum, uklonski Beugungsspektrum)
    zvočni spekter Schallspektrum, Klangspektrum
    antibiotik širokega spektra medicina das Breitband-Antibiotikum
    odklon v rdeči del spektra astronomija (rdeči premik) die Rotverschiebung
  • spektrálen espectral

    spektralna analiza análisis m espectral
    spektralne barve colores m pl del espectro (ali del prisma)
  • speljáti (o avtu, vlaku) salir, partir ; (cesto, most) construir ; (izvesti kaj) llevar a efecto, efectuar

    neopazno speljati pogovor na kaj dejar caer a/c en la conversación
    speljati koga fam dejar plantado a alg, (fig) dejar a alg en las astas del toro
    speljati koga na led (fig) engañar astutamente a alg
  • spét adv.

    1. di nuovo, nuovamente:
    spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

    2. a sua volta:
    podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

    3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
    kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

    4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
    spet poslušati riascoltare
    spet pasti ricadere
    spet predložiti riproporre
    spet poskusiti ritentare
    spet videti rivedere
    spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
    spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
    spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

    5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
    govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

    6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
    tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

    7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
    pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
    nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
    eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

    8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
    no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male
  • spéti (spnèm) perf. ➞ spenjati 1

    1. attaccare; agganciare; cucire; imbastire; annodare:
    speti liste papirja pinzare fogli di carta
    speti s sponko spillare
    speti vagone agganciare i vagoni
    speti ruto, lase annodare il fazzoletto, i capelli; legare, fermare i capelli

    2. chiudere; navt. ammainare, ripiegare:
    speti dežnik chiudere l'ombrello
    speti jadra ammainare le vele
    navt. speti del jader rientrare
  • spév (-a) m

    1. canto:
    pren. labodji spev canto del cigno

    2. rel. canto religioso

    3. lit. cantica, canto:
    Božanska komedija ima tri dele in sto spevov la Divina Commedia ha tre cantiche e cento canti
    Iliada ima 24 spevov l'Iliade ha 24 canti
    spev o nimfah ninfale
  • spév canto m

    labodji spev canto del cisne
    žalni spev canto fúnebre
  • spirála (-e) f

    1. mat. spirale (tudi ekst.):
    dvojna, sferična spirala spirale doppia, sferica
    Arhimedova spirala spirale di Archimede
    hiperbolična spirala spirale iperbolica
    logaritemska spirala spirale logaritmica

    2. (predmet take oblike) spirale:
    spirala za električni kuhalnik spirale del fornello elettrico
    med. kontracepcijska spirala spirale
    pren. spirala nasilja la spirale della violenza

    3. aer. volo a spirale
  • spís (-a) m

    1. scritto; opera:
    izvirni spisi in prevodi scritti originali e traduzioni
    literarni, znanstveni spis scritto letterario, scientifico; opera letteraria, scientifica
    sramotilni spis libello, pasquinata
    izbrani spisi scritti scelti
    zbrani spisi opera omnia

    2. adm. scritto, scrittura, pratica, atto:
    uradni spis scrittura
    sodni spisi gli atti del processo

    3. šol. componimento, tema:
    šolski spis, prosti spis tema in classe, tema libero
  • splavarsko prislov
    (o splavarjenju) približek prevedkatutajozás, tutajos módon, rönkúsztatás
    Pred kratkim je po Muri znova zapeljal brod, sedaj pa je splavarsko oživel še del Drave. ▸ A közelmúltban ismét indítottak tutajt a Murán, most pedig a Dráva egy részén is beindult a tutajozás.
    Danes pa lahko gostje na splavih spoznavajo splavarsko tradicijo, hrano, za spomin pa jih še po splavarsko krstijo. ▸ Ma a vendégek megismerkedhetnek a rönkúsztatás hagyományaival és a hagyományos ételekkel, sőt, emlékül még meg is keresztelik őket tutajosok módjára.
  • spleten pridevnik
    1. (o pletenih oblačilih) ▸ kötött
    ročno spleten ▸ kézzel kötött
    spleten iz volne ▸ gyapjúból kötött
    Nana ga je odvila in našla prekrasno ročno spleteno jopo. ▸ A nagyi kibontotta, és egy gyönyörű, kézzel kötött szvettert talált benne.

    2. (kot kita) ▸ font
    spleten v kito ▸ copfba font
    Bila je svetlolasa, lase je imela spletene v kito. ▸ Világos haja volt, amely copfba volt fonva.
    Lukarji so čebulo, spleteno v vence prodajali tudi na mariborski tržnici. ▸ A hagymások a koszorúba font hagymát a maribori piacon is értékesítették.

    3. (kot mreža) ▸ font, szőtt, kötött
    Snemljiva košarica za kruh je ročno spletena iz naravne vrbe. ▸ A levehető kenyereskosarat kézzel kötötték természetes fűzfavesszőből.
    Ni občutljiva na čebelje pike, zato je pri opravilu v panju oblečena le v belo haljo, brez klobuka in gosto spletenega pajčolana čez obraz. ▸ Nem érzékeny a méhcsípésre, ezért amikor a kaptárban dolgozik, csak egy fehér köntöst visel kalap nélkül, és egy vastagon szőtt fátylat az arcán.
    Prelep šopek oranžnih tulipanov v stekleni vazi dopolnjuje gnezdo, spleteno iz vej in polepljeno z belim perjem. ▸ Az üvegvázában lévő narancssárga tulipánok gyönyörű csokrát ágakból és fehér tollakból font fészek egészíti ki.

    4. (o prepletu različnih elementov) ▸ szőtt
    Poezija Andraža Poliča temelji na izraziti zvočnosti, melodičnosti, gosto spleteni metaforiki in naelektreni čutnosti. ▸ Andraž Polič költészetére jellemző a sajátos hangzás, a dallamosság, a sűrűn szőtt metaforák és a feszült érzékiség.
    Natančno ve, kaj hoče, njegovi filmi so gosto spleteni kot mreža, a igralcem pušča veliko svobodo. ▸ Pontosan tudja, mit akar, a filmjei koherensen összefonódnak, mint egy háló, de nagy szabadságot ad a színészeinek.
    Pokazalo se je še, da je slovenska mreža organizacij v primerjavi z drugimi gosto spletena, kar pomeni, da zelo velik del organizacij sodeluje med seboj. ▸ Az is kiderült, hogy a szlovéniai szervezetek hálózata a többihez képest sűrűn szőtt, ami azt jelenti, hogy nagyon sok szervezet működik együtt egymással.
  • spletni brskalnik stalna zveza
    (računalniški program) ▸ webböngésző, internetes böngésző
    Spletni brskalnik je sedaj sestavni del operacijskega sistema. ▸ A webböngésző már az operációs rendszer szerves része.
    Sopomenke: internetni brskalnik
  • splôšen (-šna -o)

    A) adj.

    1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
    splošno mnenje opinione comune
    splošna raba uso comune
    splošne volitve elezioni generali
    splošno nezadovoljstvo malcontento generale
    splošna volilna pravica suffragio universale
    splošen pojem nozione generica
    splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
    besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico

    2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
    splošna kemija chimica generale
    splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari

    3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
    splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
    splošna bolnišnica ospedale generale
    voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
    fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
    splošna stavka sciopero generale
    splošni ekvivalent equivalente generale
    film. splošni plan piano generale
    jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
    ekon. splošni stroški spese generali

    B) splôšni (-a -o) m, f, n
    prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
    na splošno in genere
    v splošnem in genere, generalmente
  • spodnja dihala stalna zveza
    (del telesa) ▸ alsó légutak
  • spodnja dihalna pot stalna zveza
    pogosto v množini (del telesa) ▸ alsó légutak
  • spodnj|i [ó] (-a, -e) der/die/das untere; [untenstehend] unten stehend, [untenliegend] unten liegend; Unter- (del das Untergestell, der Unterteil, del ladje das Unterschiff, del listne zasnove das Unterblatt, del telesa der Unterkörper, glas die Unterstimme, grelnik die Unterhitze, kambrij das Unterkambrium, sloj die Unterschicht, cerkev die Unterkirche, čeljust/čeljustnica der Unterkiefer, meja die Untergrenze, omarica der Unterschrank, pomorstvo paluba das Unterdeck, pasnica gradbeništvo, arhitektura der Untergurt, premisa der Untersatz, stopnja die Unterstufe, ustnica die Unterlippe, veka das Unterlid, usnje das Unterleder, vrenje die Untergärung); (dolinski) Tal- (postaja die Talstation)