spálen de dormir
spalna čepica gorro m de dormir
spalna bolezen enfermedad f del sueño
spalna kabina (na ladji) camarote m
spalna koja (na ladji) litera f
spalni prostor dormitorio m; alcoba f
spalna srajca pijama m
spalno sredstvo (med) somnífero m, dormitivo m, hipnótico m
spalni voz (vagon) coche-cama m, A coche m dormitorio
spalna vreča saco m de dormir
Zadetki iskanja
- speciálen especial; particular
specialno področje especialidad f
specialni primer caso m especial
specialna mešanica mezcla f especial
specialna trgovina comercio m del ramo - spêči (spêčem)
A) perf.
1. cuocere, arrostire, friggere:
speči kruh cuocere il pane
speči na ražnju arrostire allo spiedo
speči na masti, na olju arrostire, friggere nel grasso, in olio
2. ustionare, bruciare, scottare:
vžigalica ga je spekla v prste s'è scottato le dita con il fiammifero
3. pren. bruciare, ferire, colpire:
laž ga je spekla v dno srca la menzogna lo ferì nel profondo del cuore
B) spêči se (spêčem se) perf. refl. scottarsi - spektakuláren (-rna -o) adj. (slikovit, veličasten, sijajen) spettacolare, spettacoloso, magnifico, grandioso:
spektakularna točka akrobata na trapezu spettacolare numero del trapezista - spekt|er [é] moški spol (-ra …) fizika das Spektrum (tudi matematika) (absorpcijski Absorptionsspektrum, atomski Atomspektrum, črtasti Linienspektrum, beta Betaspektrum, emisijski Emissionsspektrum, energijski Energiespektrum, iskrni Funkenspektrum, kristalni Kristallspektrum, masni Massenspektrum, obločni Bogenspektrum, uklonski Beugungsspektrum)
zvočni spekter Schallspektrum, Klangspektrum
antibiotik širokega spektra medicina das Breitband-Antibiotikum
odklon v rdeči del spektra astronomija (rdeči premik) die Rotverschiebung - spektrálen espectral
spektralna analiza análisis m espectral
spektralne barve colores m pl del espectro (ali del prisma) - speljáti (o avtu, vlaku) salir, partir ; (cesto, most) construir ; (izvesti kaj) llevar a efecto, efectuar
neopazno speljati pogovor na kaj dejar caer a/c en la conversación
speljati koga fam dejar plantado a alg, (fig) dejar a alg en las astas del toro
speljati koga na led (fig) engañar astutamente a alg - spét adv.
1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te
2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via
3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!
4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.
5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo
6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no
7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni
8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male - spéti (spnèm) perf. ➞ spenjati 1
1. attaccare; agganciare; cucire; imbastire; annodare:
speti liste papirja pinzare fogli di carta
speti s sponko spillare
speti vagone agganciare i vagoni
speti ruto, lase annodare il fazzoletto, i capelli; legare, fermare i capelli
2. chiudere; navt. ammainare, ripiegare:
speti dežnik chiudere l'ombrello
speti jadra ammainare le vele
navt. speti del jader rientrare - spév (-a) m
1. canto:
pren. labodji spev canto del cigno
2. rel. canto religioso
3. lit. cantica, canto:
Božanska komedija ima tri dele in sto spevov la Divina Commedia ha tre cantiche e cento canti
Iliada ima 24 spevov l'Iliade ha 24 canti
spev o nimfah ninfale - spév canto m
labodji spev canto del cisne
žalni spev canto fúnebre - spirála (-e) f
1. mat. spirale (tudi ekst.):
dvojna, sferična spirala spirale doppia, sferica
Arhimedova spirala spirale di Archimede
hiperbolična spirala spirale iperbolica
logaritemska spirala spirale logaritmica
2. (predmet take oblike) spirale:
spirala za električni kuhalnik spirale del fornello elettrico
med. kontracepcijska spirala spirale
pren. spirala nasilja la spirale della violenza
3. aer. volo a spirale - spís (-a) m
1. scritto; opera:
izvirni spisi in prevodi scritti originali e traduzioni
literarni, znanstveni spis scritto letterario, scientifico; opera letteraria, scientifica
sramotilni spis libello, pasquinata
izbrani spisi scritti scelti
zbrani spisi opera omnia
2. adm. scritto, scrittura, pratica, atto:
uradni spis scrittura
sodni spisi gli atti del processo
3. šol. componimento, tema:
šolski spis, prosti spis tema in classe, tema libero - splavarsko prislov
(o splavarjenju) približek prevedka ▸ tutajozás, tutajos módon, rönkúsztatás
Pred kratkim je po Muri znova zapeljal brod, sedaj pa je splavarsko oživel še del Drave. ▸ A közelmúltban ismét indítottak tutajt a Murán, most pedig a Dráva egy részén is beindult a tutajozás.
Danes pa lahko gostje na splavih spoznavajo splavarsko tradicijo, hrano, za spomin pa jih še po splavarsko krstijo. ▸ Ma a vendégek megismerkedhetnek a rönkúsztatás hagyományaival és a hagyományos ételekkel, sőt, emlékül még meg is keresztelik őket tutajosok módjára. - spleten pridevnik
1. (o pletenih oblačilih) ▸ kötöttročno spleten ▸ kézzel kötöttspleten iz volne ▸ gyapjúból kötöttNana ga je odvila in našla prekrasno ročno spleteno jopo. ▸ A nagyi kibontotta, és egy gyönyörű, kézzel kötött szvettert talált benne.
2. (kot kita) ▸ fontspleten v kito ▸ copfba fontBila je svetlolasa, lase je imela spletene v kito. ▸ Világos haja volt, amely copfba volt fonva.
Lukarji so čebulo, spleteno v vence prodajali tudi na mariborski tržnici. ▸ A hagymások a koszorúba font hagymát a maribori piacon is értékesítették.
3. (kot mreža) ▸ font, szőtt, kötött
Snemljiva košarica za kruh je ročno spletena iz naravne vrbe. ▸ A levehető kenyereskosarat kézzel kötötték természetes fűzfavesszőből.
Ni občutljiva na čebelje pike, zato je pri opravilu v panju oblečena le v belo haljo, brez klobuka in gosto spletenega pajčolana čez obraz. ▸ Nem érzékeny a méhcsípésre, ezért amikor a kaptárban dolgozik, csak egy fehér köntöst visel kalap nélkül, és egy vastagon szőtt fátylat az arcán.
Prelep šopek oranžnih tulipanov v stekleni vazi dopolnjuje gnezdo, spleteno iz vej in polepljeno z belim perjem. ▸ Az üvegvázában lévő narancssárga tulipánok gyönyörű csokrát ágakból és fehér tollakból font fészek egészíti ki.
4. (o prepletu različnih elementov) ▸ szőtt
Poezija Andraža Poliča temelji na izraziti zvočnosti, melodičnosti, gosto spleteni metaforiki in naelektreni čutnosti. ▸ Andraž Polič költészetére jellemző a sajátos hangzás, a dallamosság, a sűrűn szőtt metaforák és a feszült érzékiség.
Natančno ve, kaj hoče, njegovi filmi so gosto spleteni kot mreža, a igralcem pušča veliko svobodo. ▸ Pontosan tudja, mit akar, a filmjei koherensen összefonódnak, mint egy háló, de nagy szabadságot ad a színészeinek.
Pokazalo se je še, da je slovenska mreža organizacij v primerjavi z drugimi gosto spletena, kar pomeni, da zelo velik del organizacij sodeluje med seboj. ▸ Az is kiderült, hogy a szlovéniai szervezetek hálózata a többihez képest sűrűn szőtt, ami azt jelenti, hogy nagyon sok szervezet működik együtt egymással. - spletni brskalnik stalna zveza
(računalniški program) ▸ webböngésző, internetes böngésző
Spletni brskalnik je sedaj sestavni del operacijskega sistema. ▸ A webböngésző már az operációs rendszer szerves része.
Sopomenke: internetni brskalnik - splôšen (-šna -o)
A) adj.
1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
splošno mnenje opinione comune
splošna raba uso comune
splošne volitve elezioni generali
splošno nezadovoljstvo malcontento generale
splošna volilna pravica suffragio universale
splošen pojem nozione generica
splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico
2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
splošna kemija chimica generale
splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari
3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
splošna bolnišnica ospedale generale
voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
splošna stavka sciopero generale
splošni ekvivalent equivalente generale
film. splošni plan piano generale
jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
ekon. splošni stroški spese generali
B) splôšni (-a -o) m, f, n
prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
na splošno in genere
v splošnem in genere, generalmente - spodnja dihala stalna zveza
(del telesa) ▸ alsó légutak - spodnja dihalna pot stalna zveza
pogosto v množini (del telesa) ▸ alsó légutak - spodnj|i [ó] (-a, -e) der/die/das untere; [untenstehend] unten stehend, [untenliegend] unten liegend; Unter- (del das Untergestell, der Unterteil, del ladje das Unterschiff, del listne zasnove das Unterblatt, del telesa der Unterkörper, glas die Unterstimme, grelnik die Unterhitze, kambrij das Unterkambrium, sloj die Unterschicht, cerkev die Unterkirche, čeljust/čeljustnica der Unterkiefer, meja die Untergrenze, omarica der Unterschrank, pomorstvo paluba das Unterdeck, pasnica gradbeništvo, arhitektura der Untergurt, premisa der Untersatz, stopnja die Unterstufe, ustnica die Unterlippe, veka das Unterlid, usnje das Unterleder, vrenje die Untergärung); (dolinski) Tal- (postaja die Talstation)