Franja

Anacharsis -idis, m (Ἀνάχαρσις) Anaharzid, skitski knez, ki je iz vedoželjnosti potoval po Grčiji in se v Solonovem času mudil v Atenah: Ci., Plin., Tert., Lact. (z acc. -sim), Sid.

Anacreōn -ontis, acc. -onta, m (Ἀνακρέων) Anakreont, gr. lirik iz jonskega mesta Teosa (Teos), roj. l. 559, živel v Abderi (kjer je bil vzgojen) in na Samosu, umrl l. 478: Ci., H. idr. Od tod adj. Anacreontīus 3 (Ἀνακρεόντειος) Anakreontov, anakreontski: Q., Serv. Anacreonticus 3 = Anacreontīus: Fulg.

anadyomenē -ēs, f (gr. ἀναδυομένη) dvigajoča se, vzhajajoča, naziv Venere, ki se dviga iz morja, sloveča Apelova podoba: Plin.

anagallis, acc. -ida, f (iz gr. ἀναγαλλίς) bot. kuroslep, kurja češnjica: Plin., Marc., Cael.

anaglyphārius -iī, m (iz gr. ἀνάγλυφος) vrezovalec, izdelovalec reliefnih rezbarij; pren.: anaglypharii usurarum Ambr.

anagōgē -ēs, f (gr. ἀναγωγή)

1. vzdig krvi, ki odteče skozi usta, izliv krvi, krvni udor: Cael.

2. pren. „vzdig smisla“ = globlji smisel, ki ga z razlago tako rekoč (kakor kak zaklad) vzdignemo, t. j. dobimo iz kakega besedila: Hier.

anagōgicus 3 (anagōgē) pren. = „iz globine vzdignjen“, razglobljen: sensus Hier.

analecta -ae, m (iz gr. ἀναλέγω) pobiralec drobtin, drobtinar, suženj, ki je pri pojedinah spravljal ostanke jedi in kar je padlo z mize: Mart. (pri katerem berejo drugi analecta -ōrum, n = τὰ ἀνάλεκτα drobtine); analectae Sen. ph. šalj. dvosmiselno „drobtinarji“ = ki naj bi zbirali odpadle drobtine in odpadle verze.

analēptris -idis, f (iz gr. ἀναλαμβάνω) „zviševalka“ = naramna blazinica, s katero so si izravnavali neenake rame: O.

anamneza samostalnik
1. medicina (zdravstvena zgodovina) ▸ anamnézis, kórtörténet, kórelőzményAdolescenti z depresijo v anamnezi so bolj ogroženi za ponavljajočo se depresivno motnjo v odrasli dobi. ▸ A kortörténetükben depresszióval kezelt fiataloknál nagyobb a veszélye a felnőttkori ismétlődő depressziós zavar fellépésének.
Že dobra anamneza lahko brez dodatnih preiskav pripelje do pravilne diagnoze. ▸ A jó anamnézis már további vizsgálatok nélkül is helyes diagnózishoz vezethet.
Povezane iztočnice: družinska anamneza

2. (analiza pretekle dejavnosti) ▸ anamnézis, történet
Celotna medijska anamneza dogajanj pred šestnajstimi leti je bila bolj kot ne uničujoča. ▸ A tizenhat évvel ezelőtti események médiatörténete több, mint pusztító.
Anamneza je jasna: nekaj je narobe z izpušnim sistemom. ▸ Az anamnézis egyértelmű: valami baj van a kipufogórendszerrel.
Izbira športa mora izhajati iz vaše športne anamneze. ▸ A sportolói múltját figyelembevéve kell sportágat választania.

3. filozofija (spominjanje) ▸ anamnézis, anamnészisz
Platon je znan tudi po svoji teoriji anamneze (spomina; obdelano v knjigi Menon), po kateri dobršnega dela znanja ne pridobimo z izkustvom, temveč nam je znano že ob rojstvu; izkustvo nam le prebudi spomin. ▸ Platón híres az anamnézis elmélete szerint, amelyet a Menón című művében dolgoz ki, a tudás nagyrészét nem a tapasztalat révén sajátítjuk el, hanem már születésünkkor ismerjük; a tapasztalat csupán segít a visszaemlékezésben.

Anaxagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Ἀνα-ξαγόρας) Anaksagora, sloveči filozof starejše jonske šole iz Klazomen okrog l.500, Periklejev in Evripidov prijatelj in učitelj: Varr., Ci. idr. Od tod adj. Anaxagorēus 3 (ἀναξαγόρειος) Anaksagorov, anaksagorski; subst. Anaxagorēa -ōrum, n Anaksagorova (učna) pravila: Plin.

Anaxarchus -ī, m (Ἀνάξαρχος) Anaksarh, sloveči filozof iz Abdere, Metrodorov in Hilov učenec, Demokritov privrženec, spremljal je Aleksandra Vel. na vojnih pohodih: Ci., O., Val. Max.

Anaximander -drī, m (Ἀναξίμανδρος, od tod Anaximandros pri Sen. ph.) Anaksimander, sloveči jonski filozof iz Mileta, Talesov učenec, izumitelj modela zemeljske oble in zemljevidov, umrl po l.570: Ci. idr.

Anaximenēs -is, m (Ἀναξιμένης) Anaksimen,

1. sloveči jonski filozof iz Mileta, učenec ali vsaj prvi naslednik Anaksimandra (okrog l.500): Ci., Plin.

2. retor in zgodovinopisec iz Lampsaka, Diogenov učenec (okrog l.365): Plin., Q.

ancêtre [ɑ̃sɛtr] masculin prednik, praded; figuré daljni početnik, predhodnik

mes ancêtres sont originaires de l'Alsace moji predniki so iz Alzacije
ancêtre de surréalisme predhodnik surrealizma

Anchīsēs (st.lat. po Q. Anchīsa) -ae, m (Ἀγχίσης) Anhiz, Kapijev in Temidin sin, Asarakov vnuk, kralj v Dardanu; njegov in Venerin sin je Enej (Aeneas). Ker se je Anhiz ponašal s svojo zvezo z Venero, ga je Jupiter s strelo ohromil. Z Enejem, ki ga je nesel iz goreče Troje, je prišel na Sicilijo in tam umrl: V., H., O. idr. Od tod adj. Anchīsēus 3 (Ἀγχίσειος) Anhizov: tumulus V.; patronim Anchīsiadēs -ae, m (Ἀγχισιάδης) Anhiziad, Anhizov sin = Aeneas: V.

ancora (anchora) -ae, f (iz gr. ἄγκῡρα)

1. sidro: ancoram iacere Afr. fr., Naev. fr., C. ali ponere L. ali (pesn.) figere, pangere O. sidro vreči (spustiti), ancoram tollere C. ali moliri L. sidro vzdigniti (od tod met. = odriniti: Varr.), ancoram praecīdere Ci., L. sidrno vrv presekati, onerarias naves ad ancoras deligare C., navem in ancoris tenere N. na sidrih imeti, zasidrano imeti, consistit navis in ancoris C. ali ad ancoram Ci. stoji zasidrana, resolutis oris in ancoras evehuntur L. ko so se odvezale vrvi, s katerimi so ladje pripete na obalo, so se ladje zasidrale; pren. = zasilno sidro, rešilno sidro: Sil., Aug., unde petam solacia? ancora nulla nostram tenet ratem O.

2. redko v druge namene, npr. ferreae ancorae železne skobe: Pall.

anculus -ī, m (iz *ambicolus = ἀμφί-πολος) hlapec, služabnik (o služečih bogovih): P. F.

ancȳromagus -ī, m (hibrid iz ἄγκυρα in agere?) nekakšna ladja brzoplovka: Isid.

andare^*

A) v. intr. (pres. vado, vō)

1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!

2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč