Franja

accompagnement [-njəmɑ̃] masculin, musique spremljava; spremljevalni pojav; prikuha (sočivje)

accompagnement de piano klavirska spremljava
chanter sans accompagnement peti brez spremljave

accompagner [akɔ̃panje] verbe transitif spremljati (tudi musique); iti s kom

s'accompagner biti spremljan od, zgoditi se istočasno
accompagner un violiniste au piano spremljati violinista pri klavirju
accompagner le repas de (vin) pri obedu piti (vino)
homard masculin accompagné de champagne jastog s šampanjcem
un échec s'accompagne toujours de quelque humiliation neuspeh je vedno povezan s ponižanjem

accompanier [əkʌ́mpəniə] samostalnik
spremljevalec, spremljevalka, družabnik, družabnica

accompaniment [əkʌ́mpənimənt] samostalnik
spremljava; pritiklina, dodatek

accompanist [əkʌ́mpənist] samostalnik
glasba spremljevalec, spremljevalka

accompany [əkʌ́mpəni] prehodni glagol
spremljati; hkrati se dogajati

accompanying [əkʌ́mpəniiŋ] pridevnik
spremen, priložen

accompanying letter spremno pismo

accompanyist [əkʌ́mpəniist] ➞ accompanist

accompli, e [akɔ̃pli] adjectif dovršèn; izvrsten, prvovrsten, izpolnjen (želja, dolžnost)

fait masculin accompli dovršeno dejstvo
être mis devant le fait accompli biti postavljen pred dovršeno dejstvo
maitresse féminin de maison accomplie vzorna gospodinja
il a 20 ans accomplis dovršil je 20 let

accomplice [əkʌ́mplis] samostalnik
sokrivec

accomplice in sokrivec česa
accomplice of (ali with) sokrivec koga

accomplir [akɔ̃plir] verbe transitif dovršiti, dokončati, izpolniti (ukaz), zakriviti (zločin)

accomplir son devoir, un souhait izpolniti svojo dolžnost, željo
s'accomplir izpolniti se, zgoditi se, izvršiti se, uresničiti se
mon souhait s'est accompli moja želja se je izpolnila, uresničila

accomplish [əkɔ́mpliš] prehodni glagol
izvršiti, opraviti; dovršiti, izpolniti, doseči; izuriti; omikati

accomplishable [əkɔ́mplišəbl] pridevnik
izvršljiv; dosegljiv

accomplished [əkɔ́mplišt] pridevnik
izpopolnjen, popoln; izobražen, izurjen; omikan

accomplishment [əkɔ́mplišmənt] samostalnik
dovršitev; dovršenost
množina spretnost, znanje, nadarjenost

he has many accomplishments je mnogostransko izobražen

accomplissement [-plismɑ̃] masculin dovršitev, izpolnitev, izvršitev, uresničenje

souhaiter l'accomplissement des projets de ses amis želeti uresničenje načrtov svojih prijateljev

accomunabile agg. združljiv

accomunamento m združitev, združevanje

accomunare v. tr. (pres. accomuno)

1. združiti:
accomunare le forze, i beni združiti moči, imetje

2. družiti, biti skupno:
non c'è nulla che ci accomuni nič nas ne druži, nič nimamo skupnega

acconciare

A) v. tr. (pres. acconcio)

1. urediti:
acconciare i capelli urediti lase, pričesko

2. pripraviti (tudi pren.):
acconciare l'animo a una brutta notizia pripraviti se na slabo novico

B) ➞ acconciarsi v. rifl. (pres. mi acconcio)

1. urediti se, urediti si lase

2. privaditi se:
acconciarsi a un nuovo lavoro privaditi se na novo delo