Franja

oneself [wʌnsélf] zaimek
sam sebe, sebi, se

to be oneself again zopet se dobro počutiti
to be oneself biti naraven, vesti se prirodno
to come to oneself priti k sebi
of oneself sam od sebe

oporéčnik (-a) | -ica (-e) m, f contestatore (-trice); contestatario (-a); polit. sessantontino (-a), sessantottista:
voj. oporečnik vesti obiettore di coscienza
študentski oporečnik sessattontino

poix [pwa] féminin smola

poix bouillante vrela smola
poix minérale asfalt, zemeljska smola
poix noire čevljarska smola
poix résine smola
noir comme poix črn kot smola
avoir de la poix aux mains (figuré) imeti maslo na glavi, ne imeti čiste vesti
tenir comme poix lepiti se, prijemati se kot smola

polite [pəláit] pridevnik (politely prislov)
vljuden (to do)
uglajen, olikan, dostojen, izbran

pogovorno to do the polite vesti se dostojno
polite letters (ali literature) leposlovje, beletristika
polite arts lepe umetnosti
polite society olikana družba

pomirítev apaisement moški spol , conciliation ženski spol ; (sprava) réconciliation ženski spol, familiarno raccommodement moški spol ; (dežele) pacification ženski spol

za pomiritev vesti par acquit de conscience
v duhu pomiritve par esprit de conciliation

pomisl|ek moški spol (-ka …) das Bedenken, der Skrupel
pomislek vesti Gewissensbedenken
brez pomislka bedenkenlos, (brez pridržkov) rückhaltlos, unbesehen
izražati pomislke (seine) Bedenken anmelden
zbujati pomislke bedenklich stimmen

pomíslek (-a) m dubbio, (pridržek) riserva, scrupolo:
pomislek vesti scrupolo di coscienza
imeti pomisleke o čem avere, farsi scrupolo di qcs.
ne meniti se za pomisleke lasciare da parte gli scrupoli

portar prinesti (o psu)

portarse obnašati se, vesti se
portarse bien pošteno ravnati, spodoben biti, ustrežljiv biti (con do); pokazati se, izkazati se

poslúšati (-am) imperf.

1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza

2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio

3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)

4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato

potrdítev confirmation ženski spol , vérification ženski spol ; (uradno) légalisation ženski spol , sanction ženski spol , authentification ženski spol , homologation ženski spol , ratification ženski spol ; figurativno consécration ženski spol , constatation ženski spol , affirmation ženski spol

potrditev naročila confirmation d'une commande
potrditev novice, vesti confirmation d'une nouvelle

pregléd vue ženski spol générale (ali d'ensemble) , aspect moški spol général, revue ženski spol ; figurativno coup moški spol d'œil ; (tabelarni) tableau moški spol ; (seznam) spécification ženski spol ; (opreme) révision ženski spol ; (inventarja) récolement moški spol ; (besedila) aperçu moški spol , résumé moški spol , sommaire moški spol , synopsis moški spol , exposé moški spol , précis moški spol ; (ordinacijski) consultation ženski spol ; (vojaško) inspection ženski spol

pregled blagajne, knjig, računov vérification ženski spol de la caisse, de livres, de comptes
carinski pregled contrôle moški spol douanier (ali de douane), visite ženski spol de la douane (ali douanière)
pregled dnevnega tiska revue de (la) presse
pregled dogodkov chronique ženski spol
pregled ladje arraisonnement moški spol
pregled domačih nalog correction ženski spol des devoirs
pregled prtljage visite des bagages
pregled vozovnic contrôle des billets
dnevni pregled vesti courrier moški spol
filmski tedenski pregled journal moški spol vivant, presse ženski spol filmée, chronique ženski spol cinématographique
hiter, površen pregled examen sommaire
kontrolni pregled vérification ženski spol
podroben pregled état moški spol détaillé
rentgenski pregled examen radioscopique (ali aux rayons X), radioscopie ženski spol
splošen pregled exposé général
tedenski pregled chronique ženski spol de la semaine
zdravniški pregled visite médicale, examen médical
pri pregledu naših knjig (knjigovodstvo) à l'examen de nos livres, en vérifiant nos livres
dati pregled o položaju donner un aperçu de la situation

prijázno adv. gentilmente, cortesemente, affabilmente, amichevolmente:
prijazno se vesti do koga trattare amabilmente qcn., trattare con gentilezza, gentilmente qcn.

primadóna (-e) f muz. primadonna:
pren. pejor. vesti se, nastopati kot kaka primadona darsi arie da primadonna

princesse [prɛ̃sɛs] féminin kneginja, princesa

princesse royale (ali impériale), héritière kraljična (cesarična), prestolonaslednica
belle comme une princesse zelo lepa
faire sa princesse, prendre des airs de princesse afektirano, domišljavo, naduto se vesti
(voyager) aux frais de la princesse (familier) (potovati) na državne stroške

privado zaupen; oseben, zaseben, privaten; ameriška španščina omamljen, onesveščen

privado de los sentidos omamljen, nezaveden, brezčuten
en privado zasebno, med seboj, natihoma
asunto privado zasebna stvar
estar privado de noticias biti brez vesti (obvestil)

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

prompting [prɔ́m(p)tiŋ] samostalnik
sufliranje prišepetavanje; spodbujanje

promptings of conscience glas vesti
no prompting! brez prišepetavanja! (v šoli)

put on prehodni glagol
obleči, obuti, dati (klobuk na glavo), natakniti (očala), namazati se (z ličilom); pretvarjati se, hliniti; staviti (to put a fiver on a horse staviti na konja)
pomakniti naprej (kazalce); odpreti (plin), dodati (paro), prižgati (luč, radio), pospešiti (tempo); dodati (posebni vlak); zategniti (zavoro, vijak)
gledališče postaviti na oder, uprizoriti; naložiti (kazen)
šport dobiti točko, napraviti gol

to put on airs (and graces) prisiljeno se vesti
to put on airs postavljati se, šopiriti se
to put on an act pretvarjati se
to put on the dog postavljati se, bahati se
to put on flesh (ali weight) zrediti se
pogovorno to put it on pretirano zaračunati
figurativno to put it on thick pretiravati
his modesty is put on njegova skromnost je narejena, je samo pretveza
to put s.o. on a job zaupati, dati komu delo
to put s.o. on to namigniti komu kaj, spraviti koga na neko misel

razlog moški spol (razlóga …) der Grund (izključujoči Ausschließungsgrund, nasprotni Gegengrund, navidezni Scheingrund, ničnostni Nichtigkeitsgrund, odpovedni Kündigungsgrund, olajševalni Milderungsgrund, opravičilni Rechtfertigungsgrund, pravni Rechtsgrund, regresni Rückgriffsgrund, tožbeni Klagegrund, vesti Gewissensgrund, za izključitev Ausschließungsgrund, za ničnost zakonske zveze Ehenichtigkeitsgrund, za odreditev pripora Verhaftungsgrund, za omilitev kazni Strafmilderungsgrund, za pripor Haftgrund, za razvezo Ehescheidungsgrund, Scheidungsgrund)
zadostni razlog zureichender Grund
razlog in posledica Grund und Folge
brez razloga grundlos, unbegründet
načelo zadostnega razloga der Satz vom zureichenden Grund
ne brez razloga nicht umsonst
zaradi tega razloga aus diesem Grunde
obstoje razlogi za es liegen Gründe vor
z dobrimi razlogi aus guten Gründen
iz razloga/razlogov aus Gründen …, aus -rücksichten
(zdravstvenih aus Gesundheitsrücksichten)

razposajèn (otrok) rompish, rollicking, rollicksome; boisterous; frolicsome; unrestrained; wanton

razposajèno se vesti to frolic, to romp, to rollick