-
ἐπιείκεια, ἡ (ἐπι-εικής) 1. pristojnost, dostojnost, pravičnost, prijazno vedenje, prijaznost. 2. krotkost, milostljivost, dobrotljivost, milost NT.
-
ἐπιτήδευμα, ατος, τό ἐπιτήδευσις, εως, ἡ 1. opravilo, opravek, delo, posel, obrt, učenje, prizadevanje, skrb τινός, βιότου skrbi za življenje. 2. obnašanje, vedenje πρός τινα, običaji τὰ τῆς χώρας, način življenja, značaj, ἡ πᾶσαν ἐς ἀρετὴν νενομισμένη ἐπιτήδευσις zakonito ravnanje, krepostno življenje.
-
εὐρυθμία, ἡ 1. somerje, razmerje, skladnost, takt. 2. dostojno vedenje.
-
καλλώπισμα, ατος, τό καλλωπισμός, ὁ nakit, okras, lišp; pren. pačenje, neslano vedenje.
-
κατάστημα, ατος, τό (καθ-ίστημι) stališče, stanje, uprava, vedenje NT; κατάστημα καὶ σύνταγμα državna ustava.
-
καταστολή, ἡ (κατα-στέλλω) 1. obleka. 2. περιβολῆς dostojno ogrinjanje plašča, dostojno držanje ali vedenje, spodobnost.
-
παροινία, ἡ (πάρ-οινος) nedostojno vedenje, prepir pri vinu, grdo ravnanje, razžaljenje.
-
πολῑτεία, ἡ, ion. -τηίη in πολίτευμα, ατος, τό (πολιτεύω) 1. a) državljanska pravica, državljanstvo, meščanstvo; b) obnašanje, vedenje, življenje državljanov. 2. a) državna uprava, oblast, vlada, ustava, država NT; b) politika, politično delovanje, ljudovlada, demokratija; politična odredba.
-
σχῆμα, ατος, τό [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. a) držanje, ustop, kretanje, telesna kretnja, gibanje, (moško) obnašanje, vedenje; mesto, služba ἐμαυτοῦ σχῆμα ἀπολαμβάνω; b) vnanja podoba, izraz, pogled, oblika, (senčna) podoba, postava, obličje NT; βίου življenske razmere (položaj), τέκνων podoba, obraz, μορφῆς podoba prikazni, πόλεως stanje (razmere) mesta, πολιτείας državna ustava (oblika), način vladanja; kakovost σχῆμα πέτρας = πέτρα; c) bojni red, razvrstitev vojske; d) noša στολῆς Ἑλλάδος, obleka, nošnja κόσμος; e) sijaj, blesk, dostojnost, dostojanstvo, τύραννον σχῆμ' ἔχων v kraljevskem sijaju. 2. videz, pretveza, pretvarjanje, λόγου prazna beseda, fraza.
-
τρόπος, ὁ (τρέπω) 1. obrat, okret, mer, smer διώρυχες παντοίους τρόπους ἔχουσιν, πάντα τρόπον na vse strani; pl. udarci usode. 2. način, lastnost; bistvo, značaj, način življenja ali mišljenja, vedenje, navada, običaj, kakovost, posebnost χειμῶνος. – adv. τρόπον λόγχης (na način) kakor sulična ost, τὸν αὐτὸν τρόπον na isti način (= τῷ αὐτῷ τρόπῳ); τίνι τρόπῳ, τίνα τρόπον kako? οὐδενὶ τρόπῳ nikakor ne, na noben način, ἐκ παντὸς τρόπου, παντὶ τρόπῳ na vsak način, (κατὰ) πάντα τρόπον vsekako, τρόπον τινά nekako, v nekem oziru, ἐξ ἑνός γε τρόπου vsaj na en način, μετὰ ὁτουοῦν τρόπου na katerikoli način, οὐκ ἀπὸ τρόπου zelo primerno, πάντας τρόπους na vse mogoče načine, ἀπὸ τρόπου neprimerno, πρὸς τρόπου τινός po njegovem mišljenju (želji, okusu).
-
манера f način, navada;
манеры pl. obnašanje, vedenje;
всякими манерами na vse načine;
у него плохие манеры ne zna se vesti
-
стать1 f
1. postava, zunanjost; pl.
стати telesne posebnosti (konja); (zast.) obnašanje, vedenje;
под с. primeren;
она ему под с. primerna je zanj;
не с. ему обижать ni mu treba žaliti;
ему не под с. ne spodobi se zanj;
2. (zast.) zgled; posebnost;
с какой стати? zakaj?;
на мою с. po mojem zgledu