Franja

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

trīcēsimus (trīcēnsimus, poklas. tudi trīgēsimus) 3 (trīgintā) trideseti: dies, annus Ci., tricesimum annum agens L., annus a tricesimo tertius Aur.; subst. trīcēsima -ae, f (sc. dies) trideseti dan = veliki šabat ali (po drugih) praznik mlaja pri Judih: hodie tricesima, sabbata (asindet.) H. mlaj in sobota, torej dvojen praznik.

ūncia -ae, f (nam. *oin(i)cia (k ūnus) > *oincia > *ōncia > *ŏncia > ūncia)

1. únča, úncija, dvanajstin(k)a, dvanajsti del asa in sploh vsake dvanajstdelne celote
a) pri dediščini dvanajstin(k)a, dvanajsti del: Caesar ex unciā, sed Lepta ex triente (sc. heres) Ci. ep., ex unciā heres erat patris sui Galla Sen. rh.
b) kot novec = únča, úncija, dvanajstina asa: Varr. idr.
c) dvanajstina dolga: non erit uncia tota Mart.
d) kot obrestna mera = 1/12 odstotka na mesec, torej 1 odstotek na leto: Dig., Cels.
e) kot površinska mera = dvanajstina orala: Col.
f) kot dolžinska mera = dvanajstina čevlja = 1 palec: Plin., Front.
g) kot utež = únča, úncija = 27,3 grama: Pl., Plin., Mart., Suet.

2. metaf. majhna količina, malenkost, kanček, betvica, malce, malček: piscium Pl., eboris Iuv., nulla de nostro nobis uncia venit apro Mart.

vážiti -īm veljati: on važi kao stručnjak u tom pitanju; zakon važi za sve; važiti za najbogatijeg ne znači važiti za najpametnijeg; dakle važi torej velja!

vendar [ə]

1. (kljub vsemu) doch, dennoch, immerhin; (kljub temu) trotzdem
in vendar und doch
torej vendar also doch

2. (toda) jedoch, aber, allerdings
vendar pa jedoch, (kajpak) freilich
(samo) nur

3. (že enkrat) doch, doch schon (einmal) (pridi vendar! komm doch schon (einmal)!); (ja, le) doch (pridi vendar! komm doch!); (pa ja) doch
saj vendar ja (saj vendar veš … du weißt ja …)

4.
vendar enkrat/vendar že endlich

versus³ (stlat. vorsus) -ūs, m (vertere, vortere, versus, vorsus = obračanje zemlje pri oranju; po drugih iz pt. pf. versus 3 glag. verrere vleči, brazditi; versus, vorsus torej = brazda)

1. kot agr. t.t.
a) brazda, razor: Col., Plin.
b) poljska mera = 10 desetčeveljskih palic ali 100 kvadratnih čevljev = gr. πλέϑρον: Varr.

2. obrat, plesni korak, stòp, korak, stopinja, stopaj pri plesu: Pl.

3. vrsta, red: Plin. idr., in versum distulit ulmos V., navem sedecim versūs remorum agebant L., navem triplici versu impellunt V. troveslačo.

4. vrsta, vrstica (v knjigi, na listu idr.): L., Sil., Plin. iun., Q. idr., litterae paucorum versuum Ci., primi versūs (sc. epistulae) Ci., versus primus (sc. legis) Ci., eorum vitas multis milibus versuum scriptores ante nos explicarunt N., magnum numerum versuum ediscere dicuntur C.

5. vrsta, vrstica v pesmi, stih, verz (starejše granes), v pl. tudi = pesem, pesmi, pesnitve, pesništvo: Varr., Aus., Amm. idr., de Domitio dixit versum Graecum Ci., versus Fescenninus L., belle facere ad versum Sen. ph. lepo iti v verz, versūs hexametri, heroi Ci., versūs facere S., Ci., H., dicere versūs V., Q., versūs dictare H. narekovati (sužnju pisarju); od tod = pesniti, versūs legere O., versibus persequi aliquid Ci., quod epigramma fecisset … alternis versibus longiusculis Ci. v heksametrih in pentametrih = v (elegičnih) distihih (v šestomerih in petomerih = v (elegičnih) dvostihih), inter se iocularia versibus fundere L., explere numeros et conficere versūs Ci. držati takt in ravnati se po (pevčevem) verzu = pevca prav spremljati, minorem gloriae fructum ex Graecis versibus percipere quam ex Latinis Ci.; metaf. pl. versūs Plin. slavčevo petje.

véter viento m

vetrovi (med) flatulencia f
v vetru, pri vetru al viento
kot veter hitro como el viento
mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
viharen veter viento de tormenta
veter, ki reže viento cortante
imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
govoriti v veter (fig) hablar en balde
pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
veter piha el viento corre (ali sopla)
piha močan veter sopla un viento recio
veter se je polegel el viento ha amainado
veter se je prevrgel el viento ha cambiado
plapolati v vetru flotar al viento
torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
veter se umirja el viento se encalma
obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente

veterātor -ōris, m (veterāre (po)starati)

1. kdor se je v čem (pri čem) postaral, kdor je v čem (pri čem) ostarel (osivel), torej izkušenec, izurjenec, izvežbanec, izvedenec, spretnež, prekaljenec, rutiner, adj. izkušen, izurjen, izvežban, izveden, spreten, prekaljen, rutiniran: in causis privatis satis veterator Ci., in litteris Gell.

2. (v negativnem pomenu) lisjaški, prekanjen, prevéjan, prebrisan, presukan, prepréden, zvit, prefrigan, lokav, navihan: non sunt in disputando vafri, non veteratores Ci.; subst. (star) lisjak, prekanjenec, prevejanec, prebrisanec, presukanec, prepredenec, zvitež, zvijačnež, zvijačnik, lokavec, pravi lopov, prava baraba, navihanec, prefriganec: Ter. idr., ille veterator et callidus Ci., in hoc homo luteus etiam callidus ac veterator esse vult Ci., subridet Saturius, veterator Ci. stari lisjak.

3. star suženj (naspr. novicius): Icti.

vetō -āre, vetuī, vetitum (stlat. votō -āre, votuī, votitum: Pl.) (prim. gr. οὐκ ἐτός ne brez razloga, ἐτώσιος [iz Ƒετώσιος] zastonjski, neuspešen, brezuspešen; vetare torej = „obrezuspešiti (obrezuspeševati)“) od tod ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati), ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), ne pustiti (puščati), prepovedati (prepovedovati), braniti (ubraniti, zabraniti, prebraniti) ipd. (naspr. iubere)

1. act.; abs.: lex iubet aut vetat Ci., Q., sed vetant leges Iovis H., si vetet auspicium O., res ipsa vetat O., ventos audite vetantes O. ovirajoče, neugodne; poseb. veto kot držpr. t.t. o ugovoru tribunov, pretorjev, augurjev, haruspeksov (haruspikov): Ter., Dig. idr., ne iuvet vox ista „veto“ L., ius vetandi Ci., ne vetare aut intercedere fas cuiquam tribunorum esset Suet.; s stvarnim obj.: ecquid est, quod populus iubere aut vetare non posset? Ci., istud vetat lex Ci.; pesn.: bella vetare V., maiora vetare O.; obj. z inf.: O., Mart., Sen. rh. idr., ratio vetat intueri molestias Ci., lex recte facere iubet, vetat delinquere Ci., tabulae peccare vetantes H., plerique vetare amplius mentionem paucis facere L., vetant mirari V.; z ACI act., kadar je izražena oseba, ki se ji kaj prepoveduje, z ACI pass., kadar ta oseba ni izražena: V., Pr., Plin., Q. idr., lex peregrinum vetat in murum ascendere Ci., vallo legatos Caesar discedere vetuerat C., vetat eum mirari L., vetuit quemquam ad eum admitti N., quamquam ridentem dicere verum quid vetat? H., Graecos facerem … versiculos, vetuit me (dostavi: versiculos facere) … Quirinus H., vetuit eos violari N. je prepovedal storiti jim kaj hudega, castra muniri vetuit C., Velia lex eum, qui provocasset, virgis caedi necarique vetuit L.; le pesn. s finalnim stavkom: vetabo, qui sacrum vulgarit, sub isdem sit trabibus H. preprečil bom, da ne bo … , sis mihi lenta, veto Tib., (sc. Alexander) edicto vetuit, ne quis se praeter Apellem pingeret H., nam veto, quominus securi percutiatur Sen. rh., nemo vetat, quin … emas Pl.; z acc. personae in abl. rei: quos vetat igne Creon Stat. ki jim prepoveduje grmado, senatum militiā vetare Aur. senata ne pripustiti k vojaški službi, senatu ne dovoliti vojaške službe.

2. pass.; abs.: cum a tribuno vetaretur Ci. ko je tribun izrekel svoj „veto“; s subj. (ki pa ni izražen, če je kak osebni pron.): Q., acta agimus, quod (acc.) vetamur vetere proverbio Ci., quippe vetor fatis V., vetustissimi mortalium nihil per metum vetabantur T., fossam praeduxit, qua incerta Oceani vetarentur T. naj bi se prepovedovale, naj bi bile prepovedane; od tod tudi: vetitae terrae O., nil illis vetitum est O. nimajo nič (takega), kar bi bilo prepovedano, ludere vetitā legibus aleā H., factum vetitum Plin.; z inf. kot subj.: ait esse vetitum accedere Ter., sanguinem arae obfundere vetitum est T.; z NCI: senatus sententiam dicere vetabatur Ci., Nolani muros adire vetiti L., quo factum est, ut a praefecto morum Hasdrubal cum eo vetaretur esse N., senatores vetiti … ingredi Aegyptum T.; pesn. in poklas. z dat. personae: vetitum est sceleri nihil O., cur Dialibus id vetitum? T. — Od tod subst. pt. pf. vetitum -ī, n

1. prepovedano (naspr. licitum): Macr., Amm. idr., nitimur in vetitum semper cupimusque negata O., de vetito quisque parabat opes O., in vetitis Venerem numerant O.

2. prepoved: Suet. idr., iussa vetita (sc. populi) Tab. XII ap. Ci., iussa ac vetita populorum Ci., quae contra vetitum discordia? V.

Opomba: Vulg. obl.: pf. act.: vetavit Pers., Serv., vetastis It.; pf. pass.: vetatus est It., vetati sunt Vulg. — Podaljšana soobl. vetuō -āre: Petr.

vindex -icis, m, f (beseda etim. ni natančno pojasnjena; morda iz *veni [*vini] in dicere; veni [vini] najbrž sor. z irskim fine velika družina (rodovina), sorodstvo, pleme, fin-gal morilec člana rodovine, s starogalskim Veni-carus svoje rodovine vreden, s stvnem. wini rodovinski, prijatelj; *veni-dic-s [*vini-dic-s] bi bil torej tisti, „ki pred sodnikom pove, da je kdo „pripadnik njegovega rodu“ in ga lahko brani kot porok ali „tisti, ki zahteva prisoditev kake stvari kot rodbinske lasti“, ali „tisti, ki napove krvno maščevanje“, tj. da bo njegov rod krvavo maščeval kako storjeno mu krivico; prim. lat. vindicō [vendicō], vindiciae in venus eris)

1. kdor kje posega vmes, odločevalec: dignus vindice nodus H. zaplet, vreden, da ga kdo (kak bog) razreši.

2. tisti (tista), ki zahteva kako pravico, tisti (tista), ki vzame koga v zaščito, porok (porokinja), garant (garantinja), branitelj (braniteljica), zaščitnik (zaščitnica), zavetnik (zavetnica), rešitelj (rešiteljica), osvoboditelj (osvoboditeljica): Pl., Sen. tr., Cl., Dig. idr., vindex ab eo, quod vindicat, quo minus is, qui prensus est, ab aliquo teneatur Fest., assiduo vindex adsiduus esto proletario civi, quoi quis volet vindex esto Tab. XII ap. Gell., Milo vindex vestrae libertatis Ci., habet sane populus tabellam quasi vindicem libertatis Ci., vindex aeris alieni Ci. zaščitnik upnikov, maiestatis imperii L., regni Iust., periculi L. rešitelj iz revščine, iniuriae L. branitelj zoper krivico, vindex ultorque parentis O., timuere dei pro vindice terrae (= pro Hercule) O., vindice decepto O. prekanivši (ukanivši) čuvarja zlata (zmaja); kot adj. = braneč kaj, potegujoč se za kaj: vox una vindex libertatis L., vindicibus pacatus viribus orbis O. od braneče moči (Herkulove).

3. kaznovalec (kaznovalka), maščevalec (maščevalka), starejše osvetnik (osvetnica): te vindicem coniurationis vis esse Ci., custos ac vindex cupiditatum Ci., carcer vindex nefariorum Ci., Furiae deae … vindices facinorum et scelerum Ci., tu debita vindex huc ades Stat. (o Tizifoni), iniuriae L. preprečevalec; occ.: vindex rerum capitalium S. izvrševalec kazni v kazenskih pravdah, rabelj, krvnik; pren.: honori posterorum tuorum ut vindex fieres Pl. da postaneš tako rekoč rabelj časti … = da omadežuješ čast … ; kot adj. = maščujoč, maščevalen, kaznujoč, kaznovalen: vindice flammā everti penates O., facta virûm multantes vindice poenā, Eumenides Cat. — Kot nom. propr. C. Iūlius Vindex Gáj Júlij Víndeks iz knežjega rodu Akvitancev, propretor v severni Galiji v času cesarja Nerona, zoper katerega se je dvignil l. 67 po Kr.: T.

vīpera -ae, f (etim. nezadostno pojasnjena beseda; po eni razlagi naj bi nastala iz *vīvi-pera, *vīvo-para (vīvus in parĕre) = „žive mladiče rodeča“, po drugi iz indoev. kor. *u̯ei-p- (*u̯ei-bh-), razširjenega iz kor *u̯ei-; viti, vīpera torej „vijoča se“; prim. lat. vibrāre, got. biwaibjan ovi(ja)ti)

1. gad: terrestrium eadem (sc. vipera) sola intra se parit ova … tertia die intra uterum catulos excludit, dein singulis diebus singulos parit Plin.; preg.: in sinu atque in deliciis viperam illam venenatam ac pestiferam habere Ci., viperam sub ala nutricare Petr. imeti kačo v nedrju, rediti kačo pod pazduho, rediti kačo na prsih = rediti koga sebi v pogubo; kot psovka: gad!, kača!: Fl., Iuv.

2. nasploh kača: V., H., O., Pr.

vītō -āre -āvī -ātum (morda iz *vi-itō iti (umakniti se) s poti ali pa denominativ iz *vī-tos „upognjen“, sor. z viēre: vitare torej = izogniti se)

1. izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, umakniti (umikati) se komu, čemu, izmakniti (izmikati) se komu, čemu, izbegniti (izbegavati) koga, kaj, iti komu s poti, skušati izogniti se komu, čemu (naspr. petere): tela, lacum C., hastas, aequora, balnea, puteum patentem, forum, rupem H., vitataque traxit in arma O. ki se mu človek izogiba; pesn.: te ipsum vitas H. sam s seboj si nezadovoljen, sam sebi si zoprn.

2. metaf.
a) izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, varovati (paziti) se koga, česa; abs.: sapiens, vitatu quidque petitu sit melius, causas reddet H.; z acc.: vitare adversarium, odium, offensionem, stultitiam, turpitudinem Ci., suspiciones Ci., C., N., eorum adspectum praesentiamque ali oculos hominum Ci., periculum C., proditionem, quam vitare posse celeritate putabat S., insidias, periculosum lucrum Ph., impatientiam nauseae Suet.; z dat.: infortunio, huic verbo Pl., malo Petr.; s finalnim stavkom (kot za glag. timendi): Cels., Q. idr., vitandum est oratori utrumque, ne aut scurrilis iocus sit aut mimicus Ci.; pesn. in poklas. z inf.: Sen. ph., Gell. idr., tangere vitet scripta H., splendida porro oculi flagitant vitantque tueri Lucr.
b) uiti, ubežati, oditi, izogniti se, izmakniti se: casum Ci., odium plebis L., mortem fugā C., legatione (s tem, da je prevzel legatstvo = podpoveljništvo) periculum Ci.

vitulus -ī, m (sor. z vetus; vitulus torej = „leto dni stara žival“, „junec“, „letnjak“; prim. keoško ἔτελον = ajol. ἔταλον junec, umbr. vitluf = lat. vitulos, etr. vitli, lat. Italia = osk. Viteliú)

1. tele, teliček, junec, ícek: Varr., Ci., Col., Mart., Gell. idr., vesper ubi e pastu vitulos ad tecta reducit V., mactatos credere illic lactantes vitulos O.

2. pesn. in poklas. mladič drugih živali, npr.
a) žrebe, žrebiček: iam vitulos hortare V.
b) slonji mladič, slonček: Plin.
c) kitov mladiček, kitek: Plin.

3. vitulus marīnus morsko tele, tjulenj: Col., Plin., Suet., Iuv.; tudi samo vitulus Plin. — Kot rimski priimek Vitulus -ī, m Vítul, npr. Pomponius Vitulus Pomponij Vitul: Varr.

vituperō¹ -āre -āvī -ātum (iz vitium in *paros k parāre (*vitü-pero-s napake imajoč, pomanjkljiv, napačen); vituperāre torej = „očitati kot napačno“)

1. (po)očitati napake (pomanjkljivosti, hibe), prigovarjati komu, čemu, (po)grajati, (o)karati, ošte(va)ti, opomniti (opominjati), (o)zmerjati (naspr. laudare): Pl., Ter., Corn., Suet. idr., consilium tuum vituperare non audeo Ci., ut laudandus Regulus, sic decem illi … vituperandi Ci., vituperare aliquem in aliqua re Ci.; preg.: vituperare caelum Ph. prigovarjati celo samemu nebu = vse grajati, vse hoteti znati bolje.

2. metaf. (kot t.t. avgurskega jezika) (po)kvariti, (s)kaziti: cur omen mihi vituperat? Pl.

voilà [vwala] préposition tam je (sta, so)

me voilà tu sem
voilà 3 ans qu'il est mort tri leta je že, kar je umrl
le voilà qui vient pravkar prihaja
voilà une idée! kakšna ideja!
voilà pourquoi zato, zategadelj
voilà tout to je vse
nous y voilà! sedaj pa imamo!
vous y voilà! uspeli ste!
voilà bien parler to se pravi dobro govoriti!
voilà ce que c'est que de ... tako se zgodi, če ...
vous voilà arrivés prišli ste torej, tu ste torej
je me suis sauvé par la fenêtre, et voilà zbežal sem (rešil sem se) skozi okno, in to je vse (nič drugega ni bilo)

voir* [vwar] verbe transitif videti; imeti razgled (sur na), paziti (à na), skrbeti (à za); brigati se (à za); zagledati, opaziti; ugotoviti; obiskati, sprejeti (obisk)

se voir videti se, sestajati se, obiskovati se
voir à l'œil nu videti z golim očesom
voir de ses propres yeux videti na lastne oči
peut-on voir M. X.? bi lahko govoril z g. X.?
aller, venir voir quelqu'un iti, priti koga obiskat
j'ai été le voir obiskal sem ga; bil sem pri njem
voir le médecin iti k zdravniku
voir beaucoup de monde obiskovati mnogo ljudi, delati mnogo obiskov
faire voir pokazati
se faire voir pokazati se
se faire bien voir priljubiti se
en faire voir à quelqu'un (de toutes les couleurs) grdó jo komu zagosti, komu hude skrbi povzročati, slabo ravnati s kom, mučiti koga
laisser voir dati videti; ne prikrivati
je ne peux pas le voir (en peinture) (familier) (še naslikanega) ne morem videti, ne trpim ga, zoprn mi je
j'y vois clair že vem, pri čem sem (kako je s stvarjo)
vous n'avez rien à y voir to vas nič ne briga
n'y voir que du feu niti besede ne razumeti
n'y voir goutte nič ne videti
c'est à voir to je treba premisliti
voir tout en beau videti vse rožnato
je ne le vois pas du tout en médecin ne morem si ga predstavljati kot zdravnika
voir le jour zagledati luč sveta
ne pas voir plus loin que le bout de son nez (figuré) ne videti ped pred nosom
voir la mort de près zreti smrti v obraz
voir en rose skozi rožnata očala gledati
voir les choses en noir biti pesimist
ne rien voir que par le trou d'une bouteille (figuré) biti zelo zabit, butast
voir venir (figuré) (samo) čakati; premisliti si kaj; spregledati (quelqu'un koga)
je vous vois venir že vidim, kaj nameravate
voyons! no, no! torej! nehaj že s tem! nobenih neumnosti!
voyons les venir počakajmo, kaj (še) bo
j'en ai vu bien d'autres sem še kaj drugega doživel
on aura tout vu to je že višek! še to!
c'est tout vu to je enkrat za vselej opravljeno
cela n'a rien à y voir (à voir avec cette affaire) to s tem nima nobenega opravka
cela se voit tous les jours to ni nič posebnega (novega)
cela ne s'est jamais vu kaj takega pa še ne
voir de loin (figuré) predvidevati
ne point se voir slabo se razumeti (med seboj)
verra qui vivra bomo videli

volēmus (pri nekaterih avtorjih tudi volaemus) 3 (po ljudski etim. iz vola roka, prgišče; torej = roko (dlan) polneč, velik kot roka (dlan); morda je beseda sor. z osk. valaemom = optimum, valaímos = optimus): pirum Cloatius ap. Macr. (hruška) fúntnica, vrsta velikih hrušk; nav. v pl. pira volema: Ca., V. (pri katerem najdemo obl. volaema), Col., Plin., Serv., Isid.

xystus -ī, m ali xystum -ī, n (vedno pri Vitr.) (tuj. ξυστός : ξέω stružim, gladim; xystus torej = prostor z zglajenim, zravnanim tlakom) ksíst

1. pri Grkih pokrito stebrišče oz. stebriščni hodnik (starejše stebreník) v gimnazijih za atletske vaje v zimskem času, pa tudi sprehajališče: Vitr., Tert.

2. pri Rimljanih nepokrita terasa (starejše gredína) pred podeželskimi dvorci, obdana s cvetličnimi gredami, obsajenimi z zeleniko, namenjena sprehajanju, rekreaciji, pogovoru ipd., nepokrito sprehajališče: Ci., Vitr., Ph., Sen. ph., Suet., Plin. iun.; z namigom na xystus 1.: spatiari in xysto Ci.

zapitek samostalnik
1. (plačilo za pijačo) ▸ cechOb popivanju sta se potem sprla in skupaj zapustila lokal, ne da bi plačala zapitek. ▸ Ivóvitába keveredtek, és együtt távoztak a kocsmából anélkül, hogy kifizették volna a cechet.
Koliko je družba zapravila za kosilo in zapitek, ni hotel izdati. ▸ Azt, hogy mennyit költött a társaság az ebédre és az italokra, nem akarta elárulni.

2. (o posledicah dejanja) ▸ ár, számla
Moja zla sreča je združila moči z napačnimi odločitvami, h katerim sem nagnjen, in zdaj plačujem zapitek. ▸ A balszerencsém kombinálódott a rossz döntésekkel, amelyekre hajlamos vagyok, és most ennek fizetem az árát.
Minister tako politiko razglaša za uspešno, ne pove pa, kdo bo plačal zapitek. ▸ A miniszter eredményesnek hirdeti ezt a politikát, de nem árulja el, ki fogja megfizetni az árát.
Globalna kriza je torej čas plačevanja zapitka. ▸ A globális válság tehát az az idő, amikor megfizetjük a számlát.

3. neformalno, izraža negativen odnos (pijanec) ▸ részeges, iszákos
Tip je zapitek, ki se mu že fuzla od oblasti. ▸ A hapsi egy iszákos, aki már megzakkant a hatalomtól.
Torej, če se mi lokalni zapitki in zapohanci naselijo v mojo nepremičnino, si v bistvu ne morem nič kaj dosti pomagat. ▸ Tehát ez azt jelenti, hogy ha a helyi részegesek és füvesek beköltöznek az ingatlanomba, nem igazán tudok mit tenni.

zato [ó]

1. (iz tega vzroka/razloga) deshalb, deswegen, darum
zato ker weil
prav zato gerade deshalb/deswegen/darum, ebendarum, ebendeshalb

2. (torej) folglich, mithin

3.
zato, da bi … um zu …

4.
pa zato/zato pa (nasprotno) hingegen, dagegen