Franja

ἄ-φυλλος 2 (φύλλον) ep. brez listja, suh.

δᾱνός 3 (iz δαϝεσνός, δαεινός, δαίω) ep. gorljiv, posušen, suh; ξύλα drva.

δίψιος 3 poet. žejen, suh.

ἰσχαλέος 3 (= ἰσχνός) ep. posušen, suh, droben, tenek, šibek.

ἰσχ-νός 3 suh, mršav, medel, vitek, tenek.

κάγκανος 2 [Et. kor. qenq, nem. Hunger (germ. hunhru-)] ep. suh, posušen, ξύλα.

καρφαλέος 3 (κάρφω) ep. suh, vel; o glasu: zamolkel.

λεπτός 3 [Et. od λέπω, lat. lepidus, le-pos, ōris, milina] 1. olupljen, oluščen. 2. a) tenek, droben, suh, nežen, majhen, ličen; τὸ λεπτόν denar, vinar NT; b) ozek εἰσίθμη, slab μῆτις, ἄκρα ozek rt, πλοῖον majhen, lahek, τὰ λεπτὰ τῶν προβάτων drobnica; c) bistroumen νοῦς, prebrisan μῦθοι; ἐπὶ λεπτὸν τέταγμαι sem uvrščen (postavljen) v redke vrste.

μακρός 3 [Et. lat. macer, nem. mager (= prv. pom. dolg v primeri s širokostjo = tenek, suh)] [comp. μακρότερος, μάσσων, sup. μακρότατος, μήκιστος, adv. μήκιστα] 1. o prostoru: a) dolg, velik, visok, globok, silen, vitek; πλοῖον, ναῦς bojna ladja; dalek, oddaljen; μακροτέραν (ὁδόν) po daljši poti, ἐπὶ τὰ μακρότερα na dolgost, podolgoma, τὰ μακρότατα najbolj oddaljeni kraji; b) širok, prostran. 2. o času: dolg, dolgotrajen, obširen, μακρόν ἐστιν bilo bi preobširno (predolgotrajno), ἐέλδωρ želja, ki smo jo dolgo gojili. 3. adverb.: a) μακρόν, μακρά (βιβάς) z velikimi koraki, βοῶ glasno kričim, μακρὰ προσεύχομαι dolgo molim NT; b) διὰ μακροῦ daleč, od daleč; dolgo potem, οὐ διὰ μακροῦ ne dolgo (kmalu) potem, διὰ μακρῶν obširno; c) ἐπὶ μακρὸν πορεύομαι v dolgi vrsti, ὅσον (ἐπὶ) μακρότατον kar najdalje, ἐπὶ μακρότερον še več (bolj), ἐς τὰ μακρότατα kakor daleč je mogoče, προθυμέομαι trudim se na vso moč; d) μακρῷ pri komp. in sup. mnogo, daleko, kar; e) μακρῶς daleč, oddaljeno, obširno; μήκιστα naposled.

ξηρός 3, ep. ξερός [Et. lat. serenus iz kseres-no-s] suh, posušen, usehel NT; subst. ἡ ξηρά in τὸ ξηρόν suha zemlja NT; τοῦ ποταμοῦ suha struga reke.

περί-κηλος 2 (κῆλον, καίω) ep. popolnoma suh.

πολυ-δίψιος 2 (δίψιος žejen, διψάω) ep. zelo žejen, malovoden, suh(oten).

πολυ-καγκής 2 (καίω) ep. zelo suh(oten), pekoč, hud δίψα.

σκλη-ρός 3 (σκέλλω) 1. a) suh, posušen, trd, krhek, okorel; neraven, hrapav, σώματα napet, poln, τὸ σκληρόν neravna tla, ἐν σκληρῷ v neprijetnem (pustem) kraju; b) o glasu: zamolkel, hreščeč, votel, βρονταί zamolklo (votlo) grmenje. 2. pren. a) o značaju in mišljenju: trd(osrčen), trmoglav ψυχή, utrjen (Sof. Trach. 1260), neupogljiv φρονήματα, ἦθος, krut ἀοιδός; b) o stvareh: silen, močen ἄνεμος NT, trd, težaven τροφή; σκληρόν ἐστι težko je NT; subst. τὰ σκληρά kar je neugodno, neprijetno, pogubno; δάκνει τὰ σκληρά trda beseda peče, boli, σκληρὰ μαλθακῶς λέγω krijem svoj krut namen s sladko besedo, τὰ σκληρὰ πατρὸς ἀρωμένου strašna očetova kletev. – adv. σκληρῶς težko, siromašno βιοτεύω.

τερσαίνω, τέρσω [Et. kor. ters, suh biti; nem. Durst, dürr (dörren, Darre); lat. torreo (iz torseo), terra (iz tersa = suha zemlja). – Obl. aor. ep. τέρσηνα; od τέρσομαι: inf. τερσῆναι, ep. τερσήμεναι]. 1. act. (po)sušim, brišem, otiram, ustavljam (kri). 2. pass. τέρσομαι posušim se.

φρῡ́γανον, τό (φρύγω) nav. pl. suh les, suhljad, dračje, treske, hosta NT.

χέρσος 2 ep. ion. poet. [Et. kor. g'hers-, odreveneti, sršiti se; χέρσος = pust, neploden; lat. horreo (iz horseo), hir-sutus] 1. odrevenel, trd, suh, pust, prazen. 2. a) neobdelan, nerodoviten; b) neomožen, brez otrok, osamljen. 3. suhozemeljski, celinski; subst. ἡ χέρσος brežina, celina, suho, kopnina.

ветер m veter;
сквозной в. prepih;
у него в. в голове lahkomiseln je;
в. свистит у него в карманах (vulg.) suh je, brez denarja je;
бросать слова на ветер govoriti v prazno, tjavdan;
ветром занесло iz neznanih vzrokov se je zgodilo;
нос по ветру (идти куда в. дует) obračati plašč po vetru;
шинель подбитая ветром suknja brez podloge; vetrnjak, lahkomiselnež

жёрдочка f količ, tenak drog;
худой как ж. suh ko trska

свистать/свистеть, свистнуть (za)piskati, (za)žvižgati;
свистать всех наверх (mor.) klicati posadko na delo, v boj;
с. в кулик imeti kačo v žepu; biti suh, brez denarja;
он свистнул его по уху dal mu je eno za uho;