Franja

saevus 3, adv. -ē (saeviter: AFR. AP. NON., ENN. AP. NON., PL.) pravzaprav „boleč“, „žaleč“ (prim. gr. Ἅιδης, let. sievs osoren, rezek, lit. šaižùs hrapav, oster, got. sair = stvnem. sēr bolečina, stvnem. sēro boleč, sēr silno, stvnem. sehr, versehren) besen, besneč, divji, krut, strašen, grozovit, ljut; o živalih: PLIN. idr., lea O., leo, leones LUCR., saevum turba leonem premit V., leaena saevior V., saevus aper V., lupi TIB., ferae O., TIB., beluae H., canes PR., saeviores canes AP., saevissima animalia SEN. PH. deroče; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih besen, besneč, divji, divjaški, pobesnel, silovit, buren, ljut, krut, silen, divji, nemil, neusmiljen, nepomirljiv, nespravljiv, grozen, grozovit, strašen, oblasten, oster, strog: uxor TER. huda, non saeva terris gens relegata ultimis CI., noverecae L., cum saevissimo tyranno L., saevus custos, magister, vir H., Hector V. (v vojni) neprizanesljiv, neprizanašajoč, saevus (= gr. δεινός) in armis Aeneas V. strašni, Getae O ali Lapithae H. divji, puella TIB. oblastna (do ljubimcev), Iuppiter O., rex (= Iuppiter), Amor, dea V., Iuno V. nespravljiva, coniux Iovis O., mater Cupidinum, Proserpina, Tisiphone H., numina Iovis V. strašni sklep; z in: nimium in pelice saevae (deae) O.; z dat.: videt ... saevum ambobus Achillem V. jeznega na oba, saevus accusandis reis Suillius T.; pesn. z inf.: quaelibet in quemvis opprobria fingere saevus H. brez usmiljenja vsakogar po vrsti kakor koli že (si bodi) sramoteč (obrekujoč).
b) o stvareh in abstr. divji, hud, silen, grozen, strašen, zlonosen: tempestas CI., tempestates LUC. AP. NON., L., ventis CI. EP., L., mare NAEV. AP. FEST., S., V., O. ali aequora V. ali pelagus O. ali pontus O. viharno, fluctus PL., undae LUCR., gelu et undae V. hud mraz valovja, hudo mrzlo valovje, hiems VAL. FL., VEG., faces O., ignes O., H., PR., tridens (sc. Neptuni), scopulus V., catenae H., falx (sc. Priapi) TIB., stola ENN. FR., arma, venenum, funera, verbera V., Liburnae (sc. naves) H. (ker so Kleopatri grozile s sramoto, da jo bodo Rimljani vodili v zmagoslavnem sprevodu), Pelopis domus H. (zaradi tragičnih grozot v tej rodbini), facies T., saevo ac duro in bello LUC. AP. NON., amore saevo ENN. AP. CORN., horror, dolores, ira, nuntius V., caedes, rabies ventorum O., saevus Arcturi ... impetus H., militia, paupertas H., Fortuna saevo laeta negotio H., saevus iocus ali saeva verba H. zajedljiva (zajedljive), zbadljiva (zbadljive), pikra (pikre), fletus PR., somnia TIB., Iacchi saevus odor STAT. v besnost spravljajoči vonj; n. pl. subst.: inter multa et saeva AMM.

Opomba: Acc. n. sg. saevum adv. (= saeve): cui saevum adridens SIL., saevum rubuere ligones STAT., saevum fremere CL.

sávjetskī -ā -ō (ijek.), sávetskī -ā -ō (ek.): -a odluka sklep, odločitev sveta

sedlast [ê] (-a, -o) sattelförmig; Sattel- (streha gradbeništvo, arhitektura das Satteldach, priključek železnica der Sattelanhänger, sklep anatomija das Sattelgelenk)
živalstvo, zoologija sedlasti tjulenj die Sattelrobbe

senat moški spol (-a …) der Senat
pravo kazenski senat der Strafsenat, die Strafkammer
predsednik senata der Senatspräsident, pravo der Gerichtsvorsitzende
sklep senata der [Senatsbeschluß] Senatsbeschluss

senat samostalnik
1. (v pravosodju) ▸ szenátusTožilec je sodnemu senatu predlagal štiri leta in šest mesecev zapora. ▸ Az ügyész négy év és hat hónap szabadságvesztéssel járó büntetést javasolt a bírói tanácsnak.
Povezane iztočnice: arbitražni senat, kazenski senat, poravnalni senat, pritožbeni senat, sodni senat

2. (v parlamentu) ▸ szenátus, felsőházSojenju v senatu predseduje predsednik ameriškega vrhovnega sodišča. ▸ Az amerikai legfelsőbb bíróság főbírája elnököl a szenátusi tárgyaláson.
Sopomenke: zgornji dom kongresa

3. (v organizaciji) ▸ szenátus
4. (na univerzi) ▸ szenátus
5. zgodovina (v starem Rimu) ▸ szenátus, senatus

senát senate

ameriški senát the Senate
član senáta senator
sklep senáta decree of the senate

senát sénat moški spol

sklep senata décision ženski spol du sénat, décret sénatorial (ali du sénat)

senát senado m ; (univerzitetni) claustro m (de profesores)

sodni senat sala f
sklep senata decreto m del senado

senátski (-a -o) adj. del senato; al senato:
senatski sklep delibera del senato
senatske volitve elezioni al senato

sēparō -āre -āvī -ātum (sē in parāre)

1. ločiti (ločevati), odločiti (odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), odstraniti (odstranjevati); s samim obj. v acc.: DIG., PLIN. idr., nec nos mare separat ingens O.; v pass.: eum (sc. maria) pertenui discrimine separentur CI., Thessalorum omnis equitatus separatus erat L., separati epulis, discreti cubilibus T.; z a(b): SEN. PH., PLIN. idr., separandos a cetero exercitu ratus CU., separat Aonios Oetais Phocis ab arvis O.; z ex: equitum magno numero ex omni populi summa separato CI.; pesn. s samim abl.: Seston Abydenā separat urbe fretum O., spatium, quod separat aethere terram LUCAN.; z in z acc.: ut corpora illius civitatis separata sint in alias gentes VELL.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), kaj posebej narediti, storiti, delati, (iz)vršiti (izvševati): ea quo pacto distinguere ac separare possim, nescio CI., a perpetuis suis historiis bella ea separare CI., suum consilium ab reliquis separare C. narediti poseben sklep, posebej skleniti = skleniti kaj drugega kot ostali.
b) razločiti (razločevati), gledati (paziti) na kaj, izvze(ma)ti: separemus officium dantis testes et refellentis Q., miscenda sit an separanda narratio Q., virtus ipsa, separata etiam utilitate, laudabilis CI. tudi ne glede na ..., ut idem separetur Cato VELL. da se izvzame. – Od tod adj. pt. pf. sēparātus 3 z adv. v komp. sēparātius ločen, oddeljen, poseben, drugačen, različen: privati ac separati agri nihil est C. ločenega zasebnega zemljišča, separatis temporibus N. ob raznih časih, volumen CI., exordium CI. v nobeni zvezi s stvarjo (snovjo, tvarino), separatae singulis sedes T., in quaestionibus, qua etiam separatae a complexu rerum personarumque spectari per se possint Q., alienis VELL.; v komp.: AMBR. idr., separatior intellectus TERT., purulenta separatiora a stercore CAEL., quaedam argumentationes communiter et similiter tractabuntur, quaedam separatius ad finem ... adiungentur CI.; pesn. (= remōtus) (od)daljen: separatis uvidus in iugis H.

set² [set] pridevnik
določen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni)
ameriško trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden (with z)
zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)

at the set day na določeni dan
set egg jajce z razvitim piščetom v lupini
set fair stalno lepo vreme
set form predpisan formular
set piece (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemet
set phrase ustaljen izraz (reklo, fraza)
set scene kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delov
set resolution trden sklep
set speech vnaprej pripravljen, naštudiran govor
set time dogovorjen (odrejen, določen) čas
close-set na gosto postavljen
hard-set v škripcih
people with set opinions ljudje z ustaljenimi nazori
well-set stasit, lepe rasti, postaven
well set up in wine dobro založen, oskrbljen z vinom
I am set on s.th. srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čem
his teeth were set stiskal je zobe

skóčen (-a -o) adj. di, del salto; anat.
skočni sklep articolazione tibio-tarsaica; vet. garretto
muz. skočni vzvod salterello

skočn|i [ó] (-a, -o) Sprung- (sklep das Sprunggelenk, stavek die Sprunganweisung)

skrájen (-jna -o) adj.

1. estremo; ultimo; limite:
skrajna sila estrema necessità
skrajni rok za prijavo il limite ultimo per la denuncia, la scadenza termine per la denuncia
skrajen primer caso limite; caso estremo

2. spinto; fazioso, oltranzista, oltranzistico; estremista:
skrajne ideje idee spinte, estremiste
skrajni nazori idee, convizioni oltranziste
polit. skrajna desnica, levica ultradestra, ultrasinistra; estrema destra, estrema sinistra

3. (največji, najmanjši) massimo, minimo:
skrajni znesek importo massimo, minimo

4. (ki dosega najvišjo mogočo mero) estremo:
premagovati skrajne napore fare sforzi estremi, sovrumani
skrajna malomarnost estrema noncuranza
razviti sklep do skrajnih konsekvenc portare, sviluppare il discorso fino alle estreme conseguenze
skrajna meja limite estremo
v skrajni liniji in ultima analisi
v skrajnem primeru al limite
do skrajne meje pošten oltremodo onesto, onestissimo
skrajna oslabelost macilenza
skrajni levičar gauchiste

socket [sɔ́kit]

1. samostalnik
votlinica, luknja (npr. v svečniku za svečo)
medicina sklepna ponvica, jamica; očesna jamica; okov (žarnice)
elektrika vtikalna doza
tehnično obojka, flanša

socket of teeth zobna jamica
eye socket očesna jamica
socket-joint medicina, tehnično óblasti sklep
ball and socket joint univerzalni sklep (ki se premika na vse strani)
you have almost pulled my arm out of its socket skoraj si mi izpahnil roko

2. prehodni glagol
vtakniti v obojko ali v vtikalno dozo

sóden judicial; de justicia

sodni dan el día del juicio
sodni dvor tribunal m (de justicia)
Vrhovni sodni dvor (v Španiji) Tribunal Supremo
Mednarodni sodni dvor Tribunal Internacional de Justicia
sodna dvorana sala f de audiencia
sodni izvedenec jurisperito m
sodna medicina medicina f legal
sodno-medicinski médico-legal
sodna oblast autoridad f judicial
sodni okoliš distrito m judicial, jurisdicción f
sodni pečat sello m de la secretaría judicial
sodna pisarna secretaría f judicial
sodni pisar actuario m; secretario m judicial
sodne počitnice vacaciones f pl judiciales
sodni postopek procedimiento m judicial
sodni pravilnik reglamento m judicial
sodne pristojbine aranceles m pl judiciales
sodna razprava vista f de una causa, sesión f del tribunal
sodni sluga ujier m, alguacil m
sodni sklep (odločitev) decisión f judicial
sodni stroški costas f pl judiciales
sodni zdravnik médico m forense

sodn|i [ó] (-a, -o) gerichtlich; Gerichts- (organ die Gerichtsbehörde, arhiv das Gerichtsarchiv, jezik die Gerichtssprache, okoliš der Gerichtssprengel, okraj der Gerichtsbezirk, sklep der [Gerichtsbeschluß] Gerichtsbeschluss, spis die Gerichtsakte, dvorana der Gerichtssaal, odločitev die Gerichtsentscheidung)
| ➞ → sodno

sōrītēs -ae, m (tuj. σωρείτης) sorít, polisilogízem = s kopičenjem razlogov tvorjeni varljivi sklep, starejše (sklep) verižnjak (čisto lat. acervus): Ci. (z dat. sg. -i), Ci. ap. Non. (z acc. sg. -am), sorites enim ille inexplicabilis subit, cui difficile est modum inponere, quia paulatim subrepit et non desinit serpere Sen. ph., discere te autem ceratinas et soritas et pseudomenus, verba contorta et fidicularia Fr., quae nunc sensa ligans horrida nexibus, soritas cumuli accessibus aggerans M.

special¹ [spéšəl] pridevnik (specially prislov)
(prav) poseben, specialen; izreden, nenavaden, izjemen, nesplošen; izvrsten; specializiran; določen

on special days ob določenih dnevih
special bargain trgovina posebna ponudba
special branch strokovno področje
by special comand (of) na izrecen ukaz
a special case poseben primer
special constable pomožen policist
special correspondent posebni dopisnik
special delivery ameriško ekspresna dostava pisma
special dividend ekstra dividenda, bonus
special edition posebna izdaja
my special friend moj najljubši prijatelj
special licence posebno dovoljenje za poroko, s katerim se le-ta lahko opravi brez večjih formalnosti in v kratkem času; poročno dovoljenje brez oklicev v cerkvi
on special occasions ob posebnih prilikah
special partner ekonomija komanditist
special pleader pravno pravnik (odvetnik), ki se bavi z izrednimi primeri
special power izredno pooblastilo
special steel tehnično specialno, plemenito jeklo
special subject specialno področje zanimanja, preučevanja
special train poseben vlak
special trouble izredno prizadevanje
special verdict odločitev (sklep) porote, s katerim se dejstva sprejmejo kot resnična, toda se prepušča sodišču, da iz njih potegne zaključke
his special charm did not appeal to her njegov osebni šarm ji ni ugajal
he lacks special qualities manjka mu izrednih lastnosti
do you want any special kind? želite kaj čisto določenega?

sprejeti [é] (sprejmem) sprejemati pisma, pošto, darila: entgegennehmen, annehmen, in Empfang nehmen; goste: empfangen, begrüßen; obiske: empfangen, zu sprechen sein; sklepe, odločitve ipd.: fällen
sprejeti sklep einen [Beschluß] Beschluss fassen, (etwas) beschließen
zakone, proračun: beschließen, verabschieden
sprejeti odločitev eine Entscheidung fällen/treffen
(pristajati na) akzeptieren, billigen; pravila, predpise: sich zu eigen machen
sprejeti povabilo zusagen, eine Einladung annehmen
sprejeti ukrepe Maßnahmen ergreifen