Franja

reševáti (-újem) | rešíti (-im)

A) imperf., perf.

1. salvare, recuperare:
reševati potresnike izpod ruševin salvare i terremotati dalle macerie

2. liberare (ostaggi, prigionieri); ekst. trarre d'impaccio

3. risolvere (problemi, indovinelli)

4. adm. sbrigare, evadere (pratiche, domande)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. rešiti mrežo parare il tiro
rešiti enačbo risolvere l'equazione

B) reševáti se (-újem se) | rešíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. salvarsi:
reši se, kdor se more! si salvi chi può!
pren. rešiti se v zadnjem trenutku salvarsi in corner

2. liberarsi; spiccicarsi; affrancarsi:
rešiti se nadležneža liberarsi di un rompiscatole
rešiti se vsiljivca spiccicarsi da un ficcanaso
rešiti se pomanjkanja affrancarsi dal bisogno
rešiti se iz zadrege disimpacciarsi
rešiti se (iztrgati se iz)
prijema svincolarsi da una stretta

re-trahō -ere -trāxī -tractum (re in trahere)

I.

1. nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj privesti, nazaj (po)klicati: Pl., Acc. fr., Auct. b. Hisp., O., L., T. idr., Licinium cum iam manum porrexisset … retraxisse Ci., retrahit pedem unda V. pljuska (plivka) nazaj, quo fata trahunt retrahuntque, sequamur V., ea spes Verrem a porta ad iudicium retraxit Ci.; occ. (begunca) uloviti, (nazaj) prignati, nazaj privesti, nazaj pripeljati: Ter., Varr., Ci. idr., Dumnorigem retrahi imperat C., eum retractum ex itinere (fuga) S., necari comprehensos omnes retraherunt L.

2. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati), odvrniti (odvračati), ne dovoliti (dovoljevati), ne pustiti (puščati), ne pripustiti (pripuščati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj: consules a foedere Ci., Thebas ab interitu N. rešiti, atrociter minitantem ab se retractum esse Ci., duo consules a re publica retrahere Ci. od državnega prida, occulere aut retrahere aliquid L. pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ne da(ja)ti popolnoma, vires ingenii, verba Sen. ph. potajiti, prikri(va)ti, skri(va)ti; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se čemu, ne vda(ja)ti se v kaj, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se: Cat., Cels. idr., cum se retraxit, ne pyxidem traderet Ci., se retrahebat ab ictu O. izognil se je, ne te retrahas et absis H.
b) iz števila (iz)brisati, (pre)črtati: Suet. —

II. zopet (znova, ponovno, še enkrat, spet) potegniti (potegovati, potezati, vleči): ad eosdem cruciatus postero die retrahebatur T., Treveros in arma T.

2. metaf.
a) potiorem civitatis partem ad societatem Romanam retrahere T.
b) zopet na dan (svetlo) voditi, (pri)vleči: oblitterata monumenta retrahere T., oblitterata aerarii nomina T. —

III. vleči kam; pren. =
a) usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati) kaj na kaj: imaginem quietis ad spem haud dubiae retrahere T.
b) spraviti (spravljati) v kako stanje: in odium iudicis retrahere Ci. omrziti sodniku, poskrbeti, da pade (kdo) pri sodniku v nemilost, in condicionem proborum ministrorum Traianus ap. Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. retractus 3 „nazaj potegnjen“, oddaljen, daleč, skrit, skriven, odročen: sinus maris L., retractior a mari murus L., retracti introrsus oculi Sen. ph. vdrte.

riddle¹ [ridl]

1. samostalnik
uganka; skrivnost; zagonetna, skrivnostna oseba ali stvar

to propose a riddle staviti uganko
to read (to solve) a riddle rešiti uganko

2. neprehodni glagol
govoriti ali izražati se v ugankah; nejasno se izražati
prehodni glagol
uganiti, razrešiti uganko

riddle me this razrešite mi to uganko!

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

salvabile

A) agg. rešljiv

B) m pog.
salvare il salvabile rešiti, kar se rešiti da

salvamento m reševanje, rešitev:
condurre, portare a salvamento spraviti na varno, rešiti

salvation [sælvéišən] samostalnik
rešitev
religija zveličanje, rešitev duše, odrešenje, blaženost

Salvation Army Rešilna vojska (polvojaška mednarodna organizacija na verski in dobrodelni osnovi)
he was our salvation on je bil naša rešitev
to find salvation religija biti zveličan; šaljivo najti izhod iz neprijetnega položaja
to work out one's salvation religija rešiti se, zveličati se; figurativno znati si pomagati, izvleči se iz stiske

salvo

A) agg. rešen; odrešen; izven nevarnosti:
avere salva la vita ostati živ, rešiti golo življenje
i medici dicono che è salvo zdravniki pravijo, da je izven nevarnosti
rubare a man salva krasti kar se da
tornare sano e salvo vrniti se živ in zdrav

B) m
in salvo na varnem; nareč. (in serbo) na strani:
mettere in salvo dati na varno; shraniti
mettersi in salvo umakniti se na varno

C) prep. razen:
salvo il caso che razen če; razen v primeru, da
salvo errore ed omissione s pridržkom napake in izpustitve

Č) cong.
salvo che razen če

salvo izvzemši, razen; s pridržkom, brez škode za

salvo buen fin (s.b.f.) z običajnim pridržkom
poner a salvo rešiti
salvo error u omisión (S.E. u O.) pomota pridržana

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sauf, sauve [sof, sov] adjectif nepoškodovan; rešen; cel

avoir la vie sauve rešiti se
être sain et sauf biti zdrav in čil
laisser la vie sauve à quelqu'un pustiti komu življenje, prizanesti komu
l'honneur est sauf čast, videz častije rešen(a)

sbrogliare

A) v. tr. (pres. sbrōglio)

1. odmotati, razmotavati; navt. razmotati jadra:
sbrogliare una matassa odmotati klobko; pren. rešiti zapleteno zadevo

2. pren. razrešiti (zapleteno zadevo)
sbrogliarsela izmotati se

3. pospraviti, pospravljati

B) ➞ sbrogliarsi v. rifl. (pres. mi sbrōglio) pren. izmotavati se

sbucciare

A) v. tr.

1. (pres. sbuccio) lupiti
sbucciarsela pren. pog. odnesti jo, rešiti se nadloge

2. odrgniti (kožo)

B) ➞ sbucciarsi v. rifl. (pres. mi sbuccio) leviti se

scampo¹ m rešitev; izhod:
cercare scampo nella fuga rešiti se z begom
non c'è via di scampo ni rešitve

sciōgliere^*

A) v. tr. (pres. sciōlgo)

1. razvezati, odvezati:
sciogliere il cane dalla catena odvezati psa z verige
sciogliere i capelli razpustiti lase
sciogliere la lingua razvezati jezik, spregovoriti
sciogliere un sacco razvezati vrečo
sciogliere una serratura odpreti ključavnico

2. topiti, raztapljati (tudi pog.):
sciogliere il sale nell'acqua raztopiti sol v vodi

3.
sciogliere un contratto prekiniti pogodbo
sciogliere un obbligo izpolniti obveznost
sciogliere un voto izpolniti zaobljubo
sciogliere qcn. da una promessa odvezati koga dane obljube

4. zaključiti, zaključevati; končati; razpustiti:
sciogliere la seduta zaključiti sejo
sciogliere le Camere razpustiti parlament

5. razrešiti:
sciogliere un problema rešiti problem
sciogliere un dubbio razpršiti dvom

6. sprostiti, sproščati; razmigati:
la ginnastica scioglie i muscoli telovadba razmiga mišice
sciogliere il corpo pog. izprazniti črevo

B) ➞ sciōgliersi v. rifl. (pres. mi sciōlgo)

1. odvezati, razvezati se

2. topiti, raztapljati se:
sciogliersi in lacrime pren. utapljati se v solzah, bridko se jokati

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela

sfinga samostalnik
1. umetnost (kip) ▸ szfinxZa svoje vladarje, ki jim pravijo faraoni, so Egipčani že pred pet tisoč leti zgradili mnogo palač, piramid in sfing. ▸ Az egyiptomiak uralkodóik számára, akiket fáraónak hívtakj számos palotát, piramist és szfinxet építettek már ötezer évvel ezelőtt.

2. (egipčansko bajeslovno bitje) ▸ szfinx Sfinge so v obdobju faraonov predstavljale združitev fizične moči leva s posvetno močjo faraona. ▸ A fáraók korában a szfinxek az oroszlán fizikai erejének és a fáraó világi erejének ötvözetét szimbolizálták.

3. (grško bajeslovno bitje) ▸ szfinxV grški mitologiji je bila sfinga pošast z ženskim trupom in telesom krilatega leva. Požrla je vse, ki niso mogli rešiti uganke. ▸ A görög mitológiában a szfinx szárnyas oroszlántestű szörnyeteg volt, női felsőtesttel. Felfalt mindenkit, aki nem tudott felelni a kérdésre.

shelf množina shelves [šelf, šelvz] samostalnik
polica, deska (v omari), regal; podvodni ploščat, prodnat greben; vodoravna izbočina v skaloviti soteski

on the shelf figurativno odložen, dan ad acta, odvržen med staro šaro; obsedela (o dekletu), brez službe (o nameščencu)
book shelf polica (predal v omari) za knjige
he is on the shelf figurativno odslužil je, odpuščen je kot nesposoben
to be laid on the shelf biti odpuščen ali upokojen
to put (to lay) on the shelf dati ad acta (ne rešiti prošnje, vloge itd.), vreči med staro šaro

sigúren (-rna -o) adj. pog.

1. (gotov, nedvoumen) sicuro, certo:
rešiti koga sigurne smrti salvare qcn. da morte sicura

2. (prepričan, trden) convinto

3. (samozavesten, odločen) deciso, disinvolto, sicuro

4. (varen) sicuro:
sigurno skrivališče rifugio, nascondiglio sicuro