Franja

Βοηδρόμια, τά atiški praznik Apolonu na čast; obhajal se je meseca, ki se imenuje Βοηδρομιών, ῶνος tretji atiški mesec = september-oktober.

γυμνο-παιδίαι, αἱ (γυμνός, παῖς) gimnopajdije; praznik, ki se je obhajal vsako leto v Sparti na čast junakom, padlim pri Tireji.

Δῑάσια, τά (Ζεύς) Zevsov praznik v Atenah.

Διόνῡσος, ὁ, ep. Διώνῡσος Zevsov in Semelin sin = Βάκχος, bog vina in vinske trte; Διονύσια, τά Dionizov praznik. Grki so imeli te-le Dionizove praznike: 1. τὰ κατ' ἀγρούς ali τὰ ἐν ἀγροῖς male ali selske D., pozimi. 2. Διονύσια μεγάλα, τὰ κατ' ἄστυ, ἐν ἄστει mestne, v začetku pomladi meseca marca. 3. Λήναια, τά meseca januarja. 4. Ἀνθεστήρια koncem januarja.

ἐγ-καίνια, τά (καινός) posvečenje, praznik templovega posvečenja NT.

Ἐλευθέρια, τά praznik osvoboditve, ki so ga obhajali Grki vsako peto leto v spomin na zmago pri Platejah l. 479.

Ἐλευσίς, ῖνος, ἡ mesto v Atiki; adi. Ἐλευσίνιος elevzinski, Ἐλευσίνιον, τό svetišče elevzinske Demetre, Ἐλευσίνια, τά praznik Demetre, Ἐλευσῖνάδε v Elevzino, Ἐλευσινόθεν iz Elevzine.

ἑορτάζω, ion. ὁρτάζω svetkujem, obhajam praznik, praznujem NT.

ἑορτή, ἡ, ion. ὁρτή 1. praznik, svečanost, praznovanje. 2. veselica, zabava, veselje.

Ἑρμαῖος 3 ki prihaja od Hermeja, Hermejev, δόσις Hermejev dar, λόφος Hermejev grič; λέπας, ὄρος Hermejeva gora na Lemnu. – Ἑρμαῖα τά Hermejev praznik.

εὐάζω poet. 1. act. spijem εὖα, vriskam na Bakhov praznik, μέλεσι v pesmih, ἀμβρότων ἐπέων εὐαζόντων med prepevanjem veselih božanskih pesmi. 2. med. slavim Bakha z vriskanjem Βάκχιον.

εὐθῡμέω (εὔ-θυμος) 1. act. a) sem dobre volje; b) razveseljujem, vedrim. 2. med. obhajam praznik, vesel sem, radujem se ἐπί τινι.

Εὔκλεια, ἡ praznik Artemide s pridevkom Εὔκλεια v Korintu.

θεσμοφόρια, τά praznik grških žen na čast boginje Δημήτηρ θεσμοφόρος v jeseni (praznik žetve).

θύσθλα, τά (θύω) ep. sveto orodje (palice, baklje itd., ki so se rabile na Bakhov praznik), svete posode.

θυσία, ἡ, ion. -ίη (θύω) 1. daritev, žrtev; darovanje, žrtvovanje, ἐν θυσίῃσίν εἰμι sem pri daritvi, žrtvujem. 2. praznik z žrtvami, θυσίας ποιοῦμαι obhajam praznik z žrtvami. 3. daritvena žival, daritveni dar NT.

θῡ́ω² [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.

ἱερομηνία, ἡ ἱερομήνια, τά (ἱερός, μήν) praznični, sveti mesec, sveti dan meseca, praznik.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

Κάρνεια, τά karneje, velik narodni praznik Dorcev, pos. Spartancev, ki se je obhajal skozi devet dni koncem avgusta na čast karnejskemu Apolonu.