-
tōnstrīna (tōnstrīna) -ae, f (iz *tond-trina: tondēre) strižnica, brivnica: in tonstrinā sedere Pl., tonstrinas pingere Plin.; metaf. šalj.: nunc senex est in tonstrinā Pl. zdaj mora starec pustiti dlako.
-
tribut moški spol (-a …) der Tribut
plačevati tribut Tribut zahlen
ki mora plačevati tribut tributpflichtig
-
tríkrat adv. tre volte:
pren. obrniti vsak tolar trikrat essere parsimonioso, lesina
PREGOVORI:
riba mora trikrat plavati: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino
-
túliti (-im) imperf.
1. ululare, urlare:
sirene tulijo le sirene ululano
2. urlare, gridare:
tuliti od jeze urlare dalla rabbia
3. pren. ululare, mugolare:
burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare
-
turpis -e, adv. turpiter (menda sor. z lat. trepit = vertit; prim. skr. trápate sramuje se = obrača se proč; po tej razlagi bi bil turpis (iz *tr̥pi̯o-: *tr̥pi-s) pt. necessitatis = „tisti, od katerega (od česar) se mora človek obračati“)
1. grd, nakázen, skažèn (skážen, izkažèn, izkážen), (i)znakážen ((i)znakažèn), popačen, ostuden, gnusen, odvraten, ogaben (naspr. pulcher, formosus): Acc. fr., Afr. fr., Enn., Mart. idr., turpes morbo viri H., turpia membra fimo V., muscus, asellus O., vestitus Ter., ornatus, femina Pl., colores foedā specie Lucr., aspectus deformis atque turpis Ci., turpiter atrum desinit in piscem mulier formosa H.; occ. grdo zveneč, neblagoglasen, kakofóničen: si „abfugit“ turpe visum est Ci.; meton. kazeč, iznakažajoč, starejše kazilen, pačilen: podagra, scabies V., macies H.
2. metaf. sramoten, nečasten, nehvalevreden, neblag, grd, odvraten, ostuden, gnusen, žaljiv, nenraven, nemoralen, izprijen, sprijen, pokvarjen ipd. (naspr. pulcher, honestus): Q., Corn., Aur., Fl. idr., fama Acc. fr., T., mores Pl., verbum Ter., causa C., vita Ci., homo turpissimus Ci., aut fuga turpis aut gloriosa mors Ci., bellum tam turpe Ci., formido V., repulsa, senecta H., honesta et turpia virtutis ac malitiae societas efficit Sen. ph., luxus Iuv., foedus, metus Val. Max., dictu turpe Ci., turpe factu Ci., quid turpius? Ci., turpiter fugere C., turpiter facere Ci., turpius eicitur, quam non admittitur hospes O., Cato illā (sc. morte) honestissime usus est, turpissime Brutus Sen. ph.; acc. sg. n. = adv. turpiter: Cl., turpe incedere Cat., turpe gemens Stat.; occ. nenraven, nemoralen: amor, adulescentia Ci., amabat turpissime Ci., nihil esse obscaenum, nihil turpe dictu Ci. ep.; subst. turpe -is, n sramotno (nekaj sramotnega), nravno slabo (nekaj nravno slabega), nenravno (nekaj nenravnega), nemoralno (nekaj nemoralnega), sramota, nemorala, izprijenost, sprijenost, pokvarjenost (naspr. honestum): Ci., habere quaestui rem publicam turpe est Ci., turpe senex miles, turpe senilis amor O.
-
umbrātilis -e (umbra) „senco uživajoč“, „v senci ostajajoč“; od tod
1. miren, ugoden, udoben, prijeten, zložen, brezdelen, lagoden, lenoben: vita Ci., mora Col., miles Amm.
2. šolski: exercitatio Ci., oratio Ci. določen za šolsko vajo, namenjen le za tiho učno (študijsko) sobo. — Adv. umbrātiliter
a) s prispodobnimi (zglednimi, vzornimi, pomembnimi) znamenji: Aug.
b) z varavim videzom (prividom), z navidezno modrostjo: seducere (zapeljati) Aug.
c) le v obrisih, zlahka, na lahko (nalahko): Sid.
-
usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.
1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente
2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte
3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.
-
valēscō -ere, valuī (incoh. glag. valēre) (o)krepiti (okrepčati) se, pokrepiti (pokrepčati) se, ojačati, (o)jačiti se, (z)rasti, narasti, porasti (poraščati), vzpeti (vzpenjati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se: Ambr., ut puerorum aetas … tuli pacto recreata valescat Lucr.; pren.: scelera impetus, bona consilia morā valescere T., quia externae superstitiones valescant T., tantum spe conatuque valuit Ci. povzpel se je do tolike nade in drzne podjetnosti, vzbudilo se mu je tolikšno upanje in tako drzno se je lotil zadeve.
-
veljáti valer; costar; ser válido ; (o denarju) tener curso legal ; (zakon) estar vigente, estar en vigor
ne veljati (o denarju) no tener valor
veljati kot (za) zakon (pravilo) servir como ley (como regla ali norma)
veljati za kaj pasar (ali ser tenido) por a/c
veliko veljati valer mucho
veljati (kaj) pri korn valer con alg
veliko veljati pri kom tener mucho valimiento con alg
veljati za dva valer por dos
to ne velja! ¡eso no vale!
to ne velja nič eso no vale nada
koliko velja (stane) to? ¿cuánto vale?
velja! ¡acepto!; ¡conforme!; ¡de acuerdo!
pogodba ne velja el contrato no es válido
veljati mnogo denarja costar mucho dinero
veljati ogromno denarja costar un dineral
to velja tebi! eso va por ti, eso es para ti
isto velja za njega lo mismo puede decirse de él; lo mismo también es válido para él
tu ne veja izgubljati časa aquí no vale perder tiempo
naj velja, kar hoče! cueste lo que cueste; valga lo que valiere
začeti veljati (o zakonu) entrar en vigor
zmeraj mora njegova veljati siempre quiere tener razón
-
virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)
1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.
2. occ.
a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).
3. metaf. veji podobne stvari
a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.
-
vlák train
na vláku on a train
z vlákom by train
delavski vlák workpeople's train
jutranji vlák morning train
potniški (brzi, direktni, ekspresni, posebni, izletniški) vlák passenger (fast, through ali direct, express, special ali extra, excursion) train
luksusni vlák de luxe train, Pullman
oklepni vlák armoured train
lokalni vlák local train; ZDA shuttle train
mešani vlák composite passenger and goods train
vlák (jata) rib shoal, school
redni vlák regular (ali scheduled) train
odhajajoči vlák (the) train now starting
vlák ob 4ih the four o'clock train
tovorni vlák goods train
vlák ima zamudo the train is late (ali overdue ali behind time)
vlak ima 10 minut zamude the train is 10 miutes late
dati v promet poseben vlák to run a special train
peljati se z vlákom to go by train, to take the train
s katerim vlákom se boš peljal? which train will you take?
vlák mora priti ob devetih the train is due at nine
vstopiti v vlák to board a train, to get on a train
prestopiti v drug vlák to change
izstopiti iz vláka to alight from a train, to get off a train
odpeljati se, odpotovati z vlákom to leave by train
spremiti koga k odhodu vláka to see someone off
ujeti, priti pravočasno na vlák to catch a train
še ujeti vlák to catch a train in the nick of time
zamuditi vlák to miss a train
-
vólk (-a) m
1. zool. lupo (Canis lupus):
volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
krdelo volkov branco di lupi
pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
pren. jesti kot volk mangiare voracemente
volk in volkulja il lupo e la lupa
2. pejor. belva
3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido
4. (v predik. rabi)
biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.
5. med. lupus
6. pog. kem. zeleni volk verderame
7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
navt. morski volk lupo di mare
pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
človek človeku volk homo homini lupus
-
volpe f
1. zool. lisica (Vulpes):
volpe argentata srebrna lisica (Vulpes fulva)
volpe del deserto, della sabbia fenek, puščavska lisica (Fennecus zerda)
volpe di mare lisičji som, morska lisica (Alopias vulpes)
volpe rossa lisica (Vulpes vulpes)
2. lisica (krzno)
3. pren. lisjak, zvitež
4. med. plešavost, alopecija
5. bot. (golpe) snetivost
PREGOVORI: con la volpe convien volpeggiare preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
-
vsák -a, -o every; (posamezen) each
vsák, -a, -o dan every day, daily
vsák, -a, -o tretji dan every three days
vsák, -a, -o teden every week, weekly
vsák, -a, -o od dveh (obeh) either
vsák, -a, -o posamezen each and every one
vsák, -a, -o čas any time
vsák, -a, -o učenec every pupil
vsák, -a, -o učenec tega razreda each pupil of this class
na vsák, -a, -o način at any rate
vsakih 20 korakov every twenty paces
ob vsák, -a, -oem vremenu in all weathers
vsák, -a, -o posebej, vsák, -a, -o ločeno separately
vsák, -a, -oemu svoje! to every man his due!, to each his own!
vsák, -a, -o po svoje each (one) in his own way
imava vsák, -a, -o svoje mnenje we have each our own opinion
vsák, -a, -o je dobil 5 SIT they got 5 tolars each
poznam vsák, -a, -oega učenca tega razreda I know every pupil in this class
vsák, -a, -o učenec mora to vedeti, znati every pupil must know this
lahko prideš ob vsák, -a, -oem času you can come at any time
-
vsák (pridevniško) chaque , (samostalniško) chacun ; (splošno) tout
vsak hip à tout moment, à chaque moment (ali instant)
ob vsaki uri à toute heure
vsak dan chaque jour, tous les jours
vsak drugi dan tous les deux jours
vsak prvi v mesecu tous les premiers du mois, à chaque premier du mois
vsaka tretja hiša une maison sur trois
brez vsakega dvoma sans nul doute
brez vsakega komentarja sans aucun commentaire
vsak izmed njih chacun d'eux
vsak čas pride il arrive d'un moment à l'autre
vsak človek mora umreti tout homme doit mourir
-
wait2 [wéit]
1. neprehodni glagol
čakati, pričakovati (for s.o. koga)
počakati, potrpeti
zastarelo prežati na (koga); ostati brez odgovora, obležati, (pismo), ostati nedvignjen; streči (pri mizi, kot natakar)
wait till (ali until) I come počakaj, da (dokler ne) pridem
wait and see (le) počakaj; bomo že videli (kaj bo)
wait-and-see policy politika čakanja
to keep s.o. waiting, to make s.o. wait pustiti koga čakati
this matter can wait ta zadeva lahko počaka
the room is still waiting to be done soba še ni pospravljena
to wait at (ali on, upon the) table streči pri mizi
2. prehodni glagol
čakati, pričakovati
pogovorno odlašati, čakati z
zastarelo spremljati; prisostvovati
zastarelo slediti iz, izhajati
he must wait my convenience on mora počakati, dokler je meni prav
do not wait dinner for me ne čakajte name z večerjo
to wait one's opportunity (ali hour, time, chance) čakati na ugodno priliko
to wait table streči pri mizi
-
wearisome [wíərisəm] pridevnik (wearisomely prislov)
utrudljiv, ki utruja; nadležen, nevšečen
a wearisome person nadležnež, "mora", tečnež
-
will*1 [wil, wəl]
nedoločnik in velelnik manjkata
1. in 3. os. ednina will
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) wilt
množina will
preteklik would [wud, wəd]
2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
pretekli deležnik wold [wóuld] would
I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)
1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)
he will see very soon bo kmalu videl
I will not come back ne bo me (več) nazaj
2.
hoteti, biti voljan ali pripravljen:
will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti
3.
(v pogojnih stavkih):
he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel
4.
biti navajen, imeti navado:
he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
it would appear kazno je
II. neprehodni glagol & prehodni glagol
hoteti, želeti:
what will you? kaj hočeš (želiš)?
as you will kakor hočeš
I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
(I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
I will to God! bog daj!
I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel
-
wright [ráit] samostalnik
delavec, rokodelec, obrtnik; (v zloženkah) tvorec, ustvarjalec, graditelj, pisec
playwright pisec dram, dramatik, dramatski pisatelj
wheel wright kolar
the wheel must go to the wright kolo mora iti h kolarju
-
youth [ju:ɵ]
1. samostalnik
mladost; mladina, mladi svet; mladenič
in my youth v moji mladosti, v mojih mladih letih
the youth of the world mlada doba sveta, rani, zgodnji časi
all the youth of the village vsa vaška mladina
the dreams of youth mladostna sanje
in the prime of youth v cvetu mladosti
promising youth obetaven mladenič
youth will have its fling mladost se mora iznoreti; mladost norost
2. pridevnik
mladinski
youth hostel mladinski (počitniški) dom
youth movement mladinsko gibanje
youth organizer mladinski organizator, mladinski vodja