Franja

Zadetki iskanja

  • tōnstrīna (tōnstrīna) -ae, f (iz *tond-trina: tondēre) strižnica, brivnica: in tonstrinā sedere Pl., tonstrinas pingere Plin.; metaf. šalj.: nunc senex est in tonstrinā Pl. zdaj mora starec pustiti dlako.
  • tribut moški spol (-a …) der Tribut
    plačevati tribut Tribut zahlen
    ki mora plačevati tribut tributpflichtig
  • tríkrat adv. tre volte:
    pren. obrniti vsak tolar trikrat essere parsimonioso, lesina
    PREGOVORI:
    riba mora trikrat plavati: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino
  • túliti (-im) imperf.

    1. ululare, urlare:
    sirene tulijo le sirene ululano

    2. urlare, gridare:
    tuliti od jeze urlare dalla rabbia

    3. pren. ululare, mugolare:
    burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare
  • turpis -e, adv. turpiter (menda sor. z lat. trepit = vertit; prim. skr. trápate sramuje se = obrača se proč; po tej razlagi bi bil turpis (iz *tr̥pi̯o-: *tr̥pi-s) pt. necessitatis = „tisti, od katerega (od česar) se mora človek obračati“)

    1. grd, nakázen, skažèn (skážen, izkažèn, izkážen), (i)znakážen ((i)znakažèn), popačen, ostuden, gnusen, odvraten, ogaben (naspr. pulcher, formosus): Acc. fr., Afr. fr., Enn., Mart. idr., turpes morbo viri H., turpia membra fimo V., muscus, asellus O., vestitus Ter., ornatus, femina Pl., colores foedā specie Lucr., aspectus deformis atque turpis Ci., turpiter atrum desinit in piscem mulier formosa H.; occ. grdo zveneč, neblagoglasen, kakofóničen: si „abfugit“ turpe visum est Ci.; meton. kazeč, iznakažajoč, starejše kazilen, pačilen: podagra, scabies V., macies H.

    2. metaf. sramoten, nečasten, nehvalevreden, neblag, grd, odvraten, ostuden, gnusen, žaljiv, nenraven, nemoralen, izprijen, sprijen, pokvarjen ipd. (naspr. pulcher, honestus): Q., Corn., Aur., Fl. idr., fama Acc. fr., T., mores Pl., verbum Ter., causa C., vita Ci., homo turpissimus Ci., aut fuga turpis aut gloriosa mors Ci., bellum tam turpe Ci., formido V., repulsa, senecta H., honesta et turpia virtutis ac malitiae societas efficit Sen. ph., luxus Iuv., foedus, metus Val. Max., dictu turpe Ci., turpe factu Ci., quid turpius? Ci., turpiter fugere C., turpiter facere Ci., turpius eicitur, quam non admittitur hospes O., Cato illā (sc. morte) honestissime usus est, turpissime Brutus Sen. ph.; acc. sg. n. = adv. turpiter: Cl., turpe incedere Cat., turpe gemens Stat.; occ. nenraven, nemoralen: amor, adulescentia Ci., amabat turpissime Ci., nihil esse obscaenum, nihil turpe dictu Ci. ep.; subst. turpe -is, n sramotno (nekaj sramotnega), nravno slabo (nekaj nravno slabega), nenravno (nekaj nenravnega), nemoralno (nekaj nemoralnega), sramota, nemorala, izprijenost, sprijenost, pokvarjenost (naspr. honestum): Ci., habere quaestui rem publicam turpe est Ci., turpe senex miles, turpe senilis amor O.
  • umbrātilis -e (umbra) „senco uživajoč“, „v senci ostajajoč“; od tod

    1. miren, ugoden, udoben, prijeten, zložen, brezdelen, lagoden, lenoben: vita Ci., mora Col., miles Amm.

    2. šolski: exercitatio Ci., oratio Ci. določen za šolsko vajo, namenjen le za tiho učno (študijsko) sobo. Adv. umbrātiliter
    a) s prispodobnimi (zglednimi, vzornimi, pomembnimi) znamenji: Aug.
    b) z varavim videzom (prividom), z navidezno modrostjo: seducere (zapeljati) Aug.
    c) le v obrisih, zlahka, na lahko (nalahko): Sid.
  • usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

    1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
    zemlja se useda il terreno sta cedendo
    prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
    gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

    2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
    ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
    čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
    usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

    3. teh. sedere (bene):
    os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
    pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
    usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
    usesti se v spomin ricordare
    usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.
  • valēscō -ere, valuī (incoh. glag. valēre) (o)krepiti (okrepčati) se, pokrepiti (pokrepčati) se, ojačati, (o)jačiti se, (z)rasti, narasti, porasti (poraščati), vzpeti (vzpenjati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se: Ambr., ut puerorum aetas … tuli pacto recreata valescat Lucr.; pren.: scelera impetus, bona consilia morā valescere T., quia externae superstitiones valescant T., tantum spe conatuque valuit Ci. povzpel se je do tolike nade in drzne podjetnosti, vzbudilo se mu je tolikšno upanje in tako drzno se je lotil zadeve.
  • veljáti valer; costar; ser válido ; (o denarju) tener curso legal ; (zakon) estar vigente, estar en vigor

    ne veljati (o denarju) no tener valor
    veljati kot (za) zakon (pravilo) servir como ley (como regla ali norma)
    veljati za kaj pasar (ali ser tenido) por a/c
    veliko veljati valer mucho
    veljati (kaj) pri korn valer con alg
    veliko veljati pri kom tener mucho valimiento con alg
    veljati za dva valer por dos
    to ne velja! ¡eso no vale!
    to ne velja nič eso no vale nada
    koliko velja (stane) to? ¿cuánto vale?
    velja! ¡acepto!; ¡conforme!; ¡de acuerdo!
    pogodba ne velja el contrato no es válido
    veljati mnogo denarja costar mucho dinero
    veljati ogromno denarja costar un dineral
    to velja tebi! eso va por ti, eso es para ti
    isto velja za njega lo mismo puede decirse de él; lo mismo también es válido para él
    tu ne veja izgubljati časa aquí no vale perder tiempo
    naj velja, kar hoče! cueste lo que cueste; valga lo que valiere
    začeti veljati (o zakonu) entrar en vigor
    zmeraj mora njegova veljati siempre quiere tener razón
  • virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)

    1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.

    2. occ.
    a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
    b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).

    3. metaf. veji podobne stvari
    a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
    b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.
  • vlák train

    na vláku on a train
    z vlákom by train
    delavski vlák workpeople's train
    jutranji vlák morning train
    potniški (brzi, direktni, ekspresni, posebni, izletniški) vlák passenger (fast, through ali direct, express, special ali extra, excursion) train
    luksusni vlák de luxe train, Pullman
    oklepni vlák armoured train
    lokalni vlák local train; ZDA shuttle train
    mešani vlák composite passenger and goods train
    vlák (jata) rib shoal, school
    redni vlák regular (ali scheduled) train
    odhajajoči vlák (the) train now starting
    vlák ob 4ih the four o'clock train
    tovorni vlák goods train
    vlák ima zamudo the train is late (ali overdue ali behind time)
    vlak ima 10 minut zamude the train is 10 miutes late
    dati v promet poseben vlák to run a special train
    peljati se z vlákom to go by train, to take the train
    s katerim vlákom se boš peljal? which train will you take?
    vlák mora priti ob devetih the train is due at nine
    vstopiti v vlák to board a train, to get on a train
    prestopiti v drug vlák to change
    izstopiti iz vláka to alight from a train, to get off a train
    odpeljati se, odpotovati z vlákom to leave by train
    spremiti koga k odhodu vláka to see someone off
    ujeti, priti pravočasno na vlák to catch a train
    še ujeti vlák to catch a train in the nick of time
    zamuditi vlák to miss a train
  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • volpe f

    1. zool. lisica (Vulpes):
    volpe argentata srebrna lisica (Vulpes fulva)
    volpe del deserto, della sabbia fenek, puščavska lisica (Fennecus zerda)
    volpe di mare lisičji som, morska lisica (Alopias vulpes)
    volpe rossa lisica (Vulpes vulpes)

    2. lisica (krzno)

    3. pren. lisjak, zvitež

    4. med. plešavost, alopecija

    5. bot. (golpe) snetivost
    PREGOVORI: con la volpe convien volpeggiare preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
  • vsák -a, -o every; (posamezen) each

    vsák, -a, -o dan every day, daily
    vsák, -a, -o tretji dan every three days
    vsák, -a, -o teden every week, weekly
    vsák, -a, -o od dveh (obeh) either
    vsák, -a, -o posamezen each and every one
    vsák, -a, -o čas any time
    vsák, -a, -o učenec every pupil
    vsák, -a, -o učenec tega razreda each pupil of this class
    na vsák, -a, -o način at any rate
    vsakih 20 korakov every twenty paces
    ob vsák, -a, -oem vremenu in all weathers
    vsák, -a, -o posebej, vsák, -a, -o ločeno separately
    vsák, -a, -oemu svoje! to every man his due!, to each his own!
    vsák, -a, -o po svoje each (one) in his own way
    imava vsák, -a, -o svoje mnenje we have each our own opinion
    vsák, -a, -o je dobil 5 SIT they got 5 tolars each
    poznam vsák, -a, -oega učenca tega razreda I know every pupil in this class
    vsák, -a, -o učenec mora to vedeti, znati every pupil must know this
    lahko prideš ob vsák, -a, -oem času you can come at any time
  • vsák (pridevniško) chaque , (samostalniško) chacun ; (splošno) tout

    vsak hip à tout moment, à chaque moment (ali instant)
    ob vsaki uri à toute heure
    vsak dan chaque jour, tous les jours
    vsak drugi dan tous les deux jours
    vsak prvi v mesecu tous les premiers du mois, à chaque premier du mois
    vsaka tretja hiša une maison sur trois
    brez vsakega dvoma sans nul doute
    brez vsakega komentarja sans aucun commentaire
    vsak izmed njih chacun d'eux
    vsak čas pride il arrive d'un moment à l'autre
    vsak človek mora umreti tout homme doit mourir
  • wait2 [wéit]

    1. neprehodni glagol
    čakati, pričakovati (for s.o. koga)
    počakati, potrpeti
    zastarelo prežati na (koga); ostati brez odgovora, obležati, (pismo), ostati nedvignjen; streči (pri mizi, kot natakar)

    wait till (ali until) I come počakaj, da (dokler ne) pridem
    wait and see (le) počakaj; bomo že videli (kaj bo)
    wait-and-see policy politika čakanja
    to keep s.o. waiting, to make s.o. wait pustiti koga čakati
    this matter can wait ta zadeva lahko počaka
    the room is still waiting to be done soba še ni pospravljena
    to wait at (ali on, upon the) table streči pri mizi

    2. prehodni glagol
    čakati, pričakovati
    pogovorno odlašati, čakati z
    zastarelo spremljati; prisostvovati
    zastarelo slediti iz, izhajati

    he must wait my convenience on mora počakati, dokler je meni prav
    do not wait dinner for me ne čakajte name z večerjo
    to wait one's opportunity (ali hour, time, chance) čakati na ugodno priliko
    to wait table streči pri mizi
  • wearisome [wíərisəm] pridevnik (wearisomely prislov)
    utrudljiv, ki utruja; nadležen, nevšečen

    a wearisome person nadležnež, "mora", tečnež
  • will*1 [wil, wəl]
    nedoločnik in velelnik manjkata
    1. in 3. os. ednina will
    2. os. ednina (you) will
    zastarelo (thou) wilt
    množina will
    preteklik would [wud, wəd]
    2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
    pretekli deležnik wold [wóuld] would

    I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)

    1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)

    he will see very soon bo kmalu videl
    I will not come back ne bo me (več) nazaj

    2.
    hoteti, biti voljan ali pripravljen:

    will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
    the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
    boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti

    3.
    (v pogojnih stavkih):

    he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel

    4.
    biti navajen, imeti navado:

    he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
    she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
    it would appear kazno je

    II. neprehodni glagol & prehodni glagol
    hoteti, želeti:

    what will you? kaj hočeš (želiš)?
    as you will kakor hočeš
    I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
    (I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
    I will to God! bog daj!
    I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel
  • wright [ráit] samostalnik
    delavec, rokodelec, obrtnik; (v zloženkah) tvorec, ustvarjalec, graditelj, pisec

    playwright pisec dram, dramatik, dramatski pisatelj
    wheel wright kolar
    the wheel must go to the wright kolo mora iti h kolarju
  • youth [ju:ɵ]

    1. samostalnik
    mladost; mladina, mladi svet; mladenič

    in my youth v moji mladosti, v mojih mladih letih
    the youth of the world mlada doba sveta, rani, zgodnji časi
    all the youth of the village vsa vaška mladina
    the dreams of youth mladostna sanje
    in the prime of youth v cvetu mladosti
    promising youth obetaven mladenič
    youth will have its fling mladost se mora iznoreti; mladost norost

    2. pridevnik
    mladinski

    youth hostel mladinski (počitniški) dom
    youth movement mladinsko gibanje
    youth organizer mladinski organizator, mladinski vodja