Franja

weißbluten: sich weißbluten finančno se do kraja izčrpati

where [wɛ́ə]

1. prislov, veznik, zaimek
kje, kam, kod; na katerem kraju; v katerem pogledu; na kakšen način; (tam) kjer, (tam) kamor

where from? odkod?
where to? kam?
from where odkoder
near where blizu (kraja), kjer
where did you get the information? kje ste dobili te informacije?
where do I come into it? kako pridem jaz v to (stvar, zadevo)?
go where you please! pojdi, kamor hočeš!
that is where you are mistaken tu se pa motite

2. samostalnik
kraj, mesto, prizorišče (nekega dogajanja)

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

yak² [j æk]

1. samostalnik
čvekanje, blebetanje, brbljanje; (neprestano) govorjenje
ameriško smeh, smejanje; dovtip

2. neprehodni glagol
neprestano govoriti, brbljati

she yakked on endlessly about her operation kar naprej, brez konca in kraja je govorila o svoji operaciji

Z, z [zɛd] masculin črka z; mathématiques neznanka (z)

de a à z od začetka do konca, od enega kraja do drugega, popolnoma

zaposlen [ê] (-a, -o)

1. beschäftigt (delno teilzeitbeschäftigt, polno vollbeschäftigt, premalo unterbeschäftigt, zelo [vielbeschäftigt] viel beschäftigt)

2. (v poklicu) berufstätig, erwerbstätig, werktätig

3. (dejaven) tätig
biti zaposlen zu tun haben, tätig sein
biti do kraja zaposlen voll ausgelastet sein

zavarovanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. fizično: die Sicherung (proti vlomu Einbruchssicherung, sledov Spurensicherung), die Sicherstellung, der Schutz (obrata Betriebsschutz); gradbeništvo, arhitektura gradbene jame: die Umschließung
zavarovanje kraja prometne nesreče die Absicherung der Unfallstelle (mit Warnzeichen)

2.
zavarovanje tajnosti die Geheimhaltung

zemljepisna dolžina stalna zveza
geografija (o legi kraja) ▸ földrajzi hosszúság

zemljepisna širina stalna zveza
geografija (o legi kraja) ▸ földrajzi szélesség

zéro [zero] masculin ničla; nič

c'est un zéro (en chiffre) to je popolna ničla (o osebi)
avoir le moral à zéro biti popolnoma demoraliziran
reprendre, reparlir à zéro znova od kraja začeti
c'est zéro to ne šteje nič, to ni nič
c'est zéro, ce film ta film je zanič
faire ce boulot? zéro! lotiti se tega dela? kje pa! kaj še! tega pa ne!
il a fait zéro faute à sa dictée nobene napake ni naredil v svojem nareku
(sport) gagner par trois buts à zéro zmagati s 3 : 0
la température est tombée à zéro (degré) temperatura je padla na nič stopinj
vingt degrés au-dessus, au-dessous de zéro dvajset stopinj nad, pod ničlo
le train part à zéro heure cinq minutes vlak odhaja pet minut čez polnoč
avoir zéro en histoire imeti oceno 0, najslabšo oceno v zgodovini (v šoli)
(familier) c'est zéro pour moi kar sem naredil, ni ničvredno

zgódba story; tale

zgódbe pl za otroke tales pl (ali stories pl) for children
zgódba o Carusu the Caruso story
smešna, zabavna zgódba funny story
spolzka zgódba risqué story
toda to je (že) druga zgódba but that is another story
kup zgódb pripovedujejo o njem there are lots of stories told about him
vedno ista zgódba always the same old story
zgódbe sv. pisma religija Holy Scripture, Bible
njegova zgódba je bila zelo žalostna his was a very sad story
zgódbe ni bilo ne konca ne kraja, zgódba se je vlekla brez konca in kraja the story dragged on

zmrcváriti (-im) perf.

1. lacerare, dilaniare, straziare:
volkovi so zmrcvarili ovce i lupi dilaniarono le pecore

2. (uničiti) sciupare; danneggiare; distruggere

3. (pokvariti; popačiti) strapazzare; storpiare:
zmrcvariti članek strapazzare l'articolo
zmrcvariti ime kraja storpiare il toponimo

znotraj [ó] innen, drinnen; inwendig
znotraj česa innerhalb von
od znotraj von innen
zunaj in znotraj innen und außen, poznati: in- und auswendig
inner- (kraja innerörtlich, obrata innerbetrieblich, sindikata innergewerkschaftlich, službe innerdienstlich, šole innerschulisch, gospodarstva innerwirtschaftlich, mesta innerstädtisch); intra- (molekule intramolekular, vagine intravaginal)
usmerjanje od znotraj die Innensteuerung

zunaj² česa: außerhalb von, außer (hiše außer Haus)
zunaj nevarnosti außer Gefahr
zunaj doma außerhäuslich
zunaj kraja/bivališča auswärtig
zunaj igre šport abseits, im Abseits
zunaj bolnišnice zdravljenje: ambulant
cesta zunaj naselij die Freilandstraße, Landstraße
človek zunaj strank der Parteilose ( ein -r)
zunaj organizacij [nichtorganisiert] nicht organisiert
biti zunaj nevarnosti über den Berg sein
biti zunaj zakona Freiwild sein

zunanja podoba ženski spol das Bild, der Anblick; mesta: das Stadtbild, kraja, naselja: Ortsbild; človeka: der Habitus
varstvo zunanje podobe kraja die Ortsbildpflege

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἄλλο-θεν adv. od drugod, iz druge dežele; ἄλλοθεν ἄλλος odtod in od ondod, od raznih strani; vsak s svojega mesta, (eden od tukaj, drugi od tam); ἄ. ποθέν od nekod drugod; ἄ. οὐδαμόθεν iz nobenega drugega kraja; ἄ. ὁποθενοῦν iz katerega koli drugega kraja.

ἀμφι-έλισσα, ἡ (ἑλίσσω) ναῦς na oba kraja zapognjena, zasločena.

ἀπο-μάχομαι d. m. 1. borim se z višjega kraja ἀπό τινος. 2. upiram se τινί, odbijam τινά. 3. odklanjam, odvračam (z bojem) od sebe.

ἀπο-πνέω ep. ion. [fut. ἀποπνεύσομαι] ep. tudi ἀπο-πνείω 1. izdihnem (dušo), umrjem θυμόν; izhlapevam, bljuvam (ogenj); dišim lepo ὀδμήν, τοῦ χρωτὸς ἥδιστον ἀπέπνει njegova koža je imela zelo prijeten vonj. 2. ion. vejem, pišem od kakega kraja ἀπό τινος.