bimāter -tris, m (bi in māter; gr. διμήτωρ dvomateren) dvomateren, z dvema materama, iz dveh mater rojen, Bakhov vzdevek, ker ga je rodila najprej Semela, nato pa še Jupiter iz svojega kolka: O., Hyg.
bimeter -tra -trum (bi in metrum) dvometrumski, iz dveh metrumov (iz dveh stopic) sestavljen = dimeter: litterae Sid.
Bimsbeton, der, beton iz plovca
bȉnāran -rna -o (lat. binarius) binaren, iz dveh enot: -a nomenklatura; -e zvijezde; -i sistem
binario
A) agg.
1. binaren, dvojen, iz dveh enot:
verso binario lit. dvozložni stih
stella binaria dvojna zvezda
2. kem., mat. binaren, dvojiški
B) m železn. tir, proga:
binario morto slepi tir
essere su un binario morto pren. biti v slepi ulici
rientrare nel binario della legalità pren. vrniti se na zakonito pot
politica del doppio binario pren. publ. dvotirna politika
uscire dai binari pren. prekoračiti dovoljene meje
Binsengeflecht, das, pletež iz ločja
bird('s)-nesting [bə́:d(z)nestiŋ] samostalnik
nabiranje jajc iz ptičjih gnezd
to go bird('s)-nesting iti nabirat ptičja gnezda, jajca
biscuit [bískit] samostalnik
prepečenec, keks
ameriško vrsta kolača iz kvašenega testa; enkrat žgan porcelan
vojska, sleng trodelna žimnica
bìsērka ž
1. čeladasta ali čopasta pegatka
2. uhan iz umetnega bisera
bisèrnjāk -áka m nakit iz biserov
bisette [bizɛt] féminin ozke čipke iz lanenega platna
bisque [bisk] samostalnik
šport posebna ugodnost pri igri (tenis, golf); enkrat žgan porcelan; vrsta sladoleda; juha iz ptičev ali rakov
bitèvija ž (t. bitevi) dial.
1. predmet narejen iz enega kosa: pa on baca koplje -u
2. ekspr. močan, odporen človek
Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod
I. adj.
1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.
2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.
3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.
— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)
1. = Bitinka: O.
2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel.
bitūmineus 3 (bitūmen) iz kamene pekline, iz zemeljske smole: vires O. mogočna zemeljska smola.
bizutage [-zütaž] masculin, argot zafrkavanje, pretirano norčevanje iz dijakov novincev
blanquette [blɑ̃kɛt] féminin belo vino; bela hruška; ragu iz belega mesa (de veau telečji)
Blätterkuchen, der, kolač iz listnatega testa
Blätterteig- iz listnatega testa
Bleiglas- ... iz svinčevega stekla