Franja

flectō -ere, flexī, flexum

I.

1. pripogniti, upogniti, prikloniti, ukloniti, skloniti, ukriviti, usločiti: acanthum V., ulmum in burim V., salignas cratīs V. plesti, ramos manu O., cera flectitur in multas facies O. se da gnesti, iuvenis, … cereus in vitium flecti H. se da kakor vosek nagniti k zlemu, fl. arcum V., napeti, flectens cornua nervo O., radices capilli retro fl. Petr.; o upogibanju udov: membra fl. Ci., quascumque partes sedendo flectimus Ci.; s prolept. obj.: (anguis) flectit sinūs O. se vije v zavojih, se zvija; med.: flector in anguem O. sem (= fio) vijoča se kača. Pogosto pt. pf. flexus 3 pripognjen, upognjen, zakrivljen, kriv, sključen, zvit: aes, cornu, lacerti O., flexi motus Ci. kolebavo gibanje; (o laseh) skodran: comae O., Ap., capilli Petr., crines Mart.

2. metaf.
a) zavijati (spreminjati) glas: vocem Ci., flexus sonus Ci. tresoči se glas, otožni glas.
b) zategniti, z dolžino zaznamovati: syllabam Q.
c) tvoriti: verba Q., hoc vocabulum quoque de Gracco flexum est Gell.
č) kot gram. t. t. = sklanjati, spregati: Varr.
d) tako rekoč drugače ukloniti = spremeniti: vitam Ci., ut eam (sc. istorum viam) flectas, te rogo Ci. ep., in melius adversa, in deterius optata flectuntur Sen. ph.; od tod ganiti, omehčati, omečiti, preprositi, pregovoriti: facile Achivos flexeris Enn. ap. Gell., nisi di inmortales … suo nomine prope fata ipsa flexissent Ci., uti ingenium … avorsum flecterent S., flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., fl. aliquem precibus, lacrimis V., donis L., mollibus iam durum imperiis H., animum Ci., V., O., mentes hominum L., duram mentem O., huic concitare indices, illi flectere convenit Q.; v pass.: dictis nostris sententia flexa est Enn., desine fata (nespremenljiv sklep) deûm flecti sperare precando V., haudquaquam dictis violentia Turni flectitur V. se ne da preprositi, ira deorum flectitur O.; za zanikanim glag. nastopa quin: nihil … flexerunt animos, quin … collem … defeuderent L., neque fletu … flexus est, quin daret profectionis signum T.; pesn.: fl. labores Stat. (o)lajšati.

II.

1.
a) obrniti, zasukati, okreniti, naravnati, zavrteti: de foro in Capitolium currūs Ci., carpentum dextrā in … clivum L., plaustrum O., regimen carinae O., navem Auct. b. Alx., equum H., equos (pri jahanju) C.; pri vožnji: iuga habenis V., quā flectat habenas O. kam naj pelje, fl. geminas acies (= oculos) huc V., oculos O., lumina (oči) V., lumina a gurgite in nullam partem O. ab Hesperia lumina O., ora retro O., vultus suos ad illum O.; o teku, poti: vestigia O., cursum ad puerilem vagitum L. (o volkulji) ali cursūs in laevum O. ali iter ad Privernum, iter Demetriadem L. pot ubrati, napotiti se, certum in orbem quadrupedis cursus O. voditi konja v določenem krogu, iter suum N. ali viam L. spremeniti smer pohoda, flecte viam velis V. jadraj kam drugam; refl.: acies oculorum se flexerat O., se in Daphnona fl. Petr.; med.: volucris … flectitur in gyrum O. leta v krogu, kroži; metaf. o rečeh: hinc se flectit (Hercynia silva) sinistrorsus C. se obrača na levo, unde in meridiem flecti eum (Euphratem) diximus Plin., sol ipse ad aquilonem scandens … ab ea meta incipit flecti Plin. — Kot mornarski t. t. zaviti okoli česa, objadrati kaj: Leucaten flectere molestum videbatur Ci. ep., in flectendis promunturiis Ci.
b) redko časovno: flexo in vesperum die T. ko se je bil dan (k večeru) nagnil, proti večeru.

2. metaf.
a) qui (versūs) in Tiberium flecterentur T. ki jih je bilo mogoče aplicirati (nanašati) na Tiberija.
b) α) kaj od koga: quod procul a nobis flectat fortuna gubernans Lucr. β) koga od česa: aliquem a studio ad imperium Ci., si quem a proposito spes … flexisset L., ubi animus iudicis ab aliqua … opinione flectendus est Q.

3. intr. v med. pomenu
a) (za)obrniti se, kreniti kam: Hasdrubal … ad Oceanum flectit L., ex Gabino in Tusculanos flexere colles L., cum procul hos laevo flectentīs limite cernunt V., inde Vitellius Cremonam flexit T., priusquam in Capitolium flecteret Suet.; pren. obrniti se k čemu, poprijeti se česa, podati se na kaj, odločiti se za kaj: postquam ad providentiam sapientiamque flexit T. ko pa je začel govoriti o … , arguebatur in ambitionem flexisse T.

flegmatičen pridevnik
(ravnodušen) ▸ flegmatikus, flegmaPrepričana je tudi, da bi ji bilo lažje, če bi bila po naravi bolj flegmatična. ▸ Meggyőződésem, hogy könnyebb lenne neki, ha a természeténél fogva flegmatikusabb lenne.
Po moje vidijo, da sem jaz precej flegmatična in da se mi ne da ukvarjati s temi stvarmi. ▸ Szerintem látják rajtam, hogy elég flegma vagyok és nincs kedvem ilyesmikkel foglalkozni.

Flēvō -ōnis, m Flevón (zdaj Zuidersee, Sudersee), jezero v severozahodni Germaniji; skozi to jezero je tekel tretji Renov rokav: Mel., Plin. (ki piše Flēvum -ī, n, sc. ostium, Flevov izliv); ob njem je bilo frizijsko gradišče.

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

fosilen pridevnik
1. (o okameninah) ▸ fosszilisV starih kamninah z Atlasa je veliko fosilnih ostankov. ▸ Az Atlasz-hegységből származó régi kőzetekben sok fosszilis maradvány van. Fosilnega klopa so odkrili pred več leti v visokem skalovju rudnika jantarja. ▸ A fosszilis kullancsot néhány éve a borostyánbánya felső kőzetrétegében fedezték fel.

2. (o energijskem viru) ▸ fosszilisSporazum je dal jasen signal, da prihodnost ne bo več fosilna, ampak obnovljiva. ▸ A megállapodás világosan jelezte, hogy a jövő nem fosszilis alapokon fog nyugodni, hanem megújuló erőforrásokra épül.
Avtomobili rabijo za svoj pogon fosilne surovine, torej bencinsko in dizelsko gorivo. ▸ Az autóknak a meghajtáshoz fosszilis nyersanyagra, tehát benzin- vagy dízelüzemanyagra van szükségük.
Povezane iztočnice: fosilno gorivo

3. lahko izraža negativen odnos (zastarel; nesodoben) ▸ ókori, ősrégi, őskövület jellegű
Pri Volkswagnu je bilo malo preveč fosilne miselnosti. ▸ A Volkswagennél egy kicsit gyakori volt az ókori gondolkodásmód.
Moja mama obožuje fosilne popevkarje in zna na pamet vse njihove pesmi. ▸ Édesanyám imádja az ősrégi slágerénekeseket, fejből tudja minden számukat.
Igra klarinet, svoj čas ključno dixie igračko, ki pa je postala čista eksotika in fosilni instrument v jazzu. ▸ Klarinéton játszik, ami egykor kulcsfontosságú dixie-hangszer volt, mára azonban igazi egzotikum és őskövület-jellegű lett a jazzben.

fotomontaža samostalnik
1. (preoblikovana fotografija) ▸ fotómontázsRazstavljene so njegove znamenite fotomontaže in nekaj filmov iz obdobja od 1984 do 2004. ▸ A kiállításon híres fotómontázsai és néhány, 1984 és 2004 között készült filmje látható.

2. (o postopku) ▸ fotómontázsČe bi ugotovili, da so fotografije pristne in da ne gre za fotomontažo, bi bilo dekle diskvalificirano. ▸ Ha megállapítanák, hogy a fényképek eredetiek, és nem fotómontázsról van szó, a lányt diszkvalifikálnák.
Uporablja postopke kolaža oziroma fotomontaže. ▸ Kollázs- és a fotómontázs-eljárásokat alkalmaz.

fris samostalnik
1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiskaAmpak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.

frūctuōsus 3, adv. -ē (frūctus)

1. bogat s sadjem, sadovit, plodovit, rodoviten, dobičkonosen, uspešen, učinkovit: provincia Ci., praedium Ci., Plin. iun., erat ei res rustica fructuosa Ci. je bilo dobičkonosno, mu je dosti neslo, ager quamvis fertilis sine cultura fructuosus esse non potest Ci., proelia … tam fructuosa Ci., hac quondam arationes … fructuosae ferebantur Ci., fundus fructuosissimus Ci., Falerna (vina) quanto plures annos condita habuerunt, tanto sunt fructuosiora Varr., locum … fructuosissimum indicare C., fr. palmites Col., res rustica sane bene culta et fructuosa Q.

2. metaf. koristen: cum tota philosophia frugifera et fructuosa … sit Ci., omnes hae virtutes … fructuosae putantur Ci., est … de suo iure decedere … interdum etiam fructuosum Ci. koristi, neque … quicquam bonum norunt nisi quod fructuosum sit Ci., utilis multis, id est fructuosus Q. Adv. frūctuōsē s pridom: Eccl., komp. frūctuōsius: Aug.

frustrō -āre -āvī -ātum (frustrā) varati, prevariti, premotiti, preslepiti, za nos voditi, za bedaka imeti: ego me frustro Pl., fr. nos falsā atque inani spe L. z varljivim in praznim obetanjem pitati, custodes Vell.; v pass.: frustrantur spe S. upanje jih vara, pauci in pluri-bus minus frustrari S. so manj zgrešili svoj cilj (smoter), ker jih je bilo le malo proti velikemu številu (sovražnikov), ambiguis frustratus sortibus Lucan., variis dilationibus frustratus Iust., Hannibal a Fabio frustratus Aur.; z gen.: frustratus captionis Gell. Pogosteje dep. frustror -āri -ātus sum

1. = frustrō: spes me frustrata est Ter., frustrari cum alios tum etiam me ipsum velim Ci., te ipsum frustraberis N., Iugurtham spes frustrata S., Cloelia frustrata custodes L., nec Tarquinios spe auxilii frustrabor L., gaudia aliquem frustrantur Cat., fr. exspectationem alicuius Plin. iun.; z gen.: tellus soli frustrata Sil.; pesn.: numquam frustrata vocatūs (želje) hasta meos V., inceptus clamor frustratur hiantes V. zastane, zamre v odprtih ustih; med.: frustratus quam poenam pendes? Cu. če se osmešiš; abs.: Cocceius vide ne frustretur Ci., frustratus est T.

2. metaf. narediti brezuspešno (nekoristno), spodnesti, preprečiti, uničiti: impensas, labores Col., ignavi cuiusque tenuissimas spes S., improbas spes hominum Plin. iun. parentum gaudia falsis lacrimulis Cat. skaliti, rami arborum ictus frustrantur Cu., instantem damnationem frustrati T.

funerale

A) m pogreb (zlasti pl.):
i funerali si svolgeranno a spese dello stato pogreb bo na državne stroške
faccia, viso da funerale pren. potrt obraz
essere un funerale pren. držati se kot na pogrebu
la festa fu un funerale pren. na zabavi je bilo kot na pogrebu

B) agg. knjižno mrtvaški, pogreben

fünft: zu fünft v petero, po pet; wir waren zu fünft pet nas je bilo

Gabiī -ōrum, m Gabiji, starodavno mesto v Laciju, vzhodno od Rima; v času latinske zaveze je bilo mesto precej veliko, ko pa ga je osvojil Tarkvinij Ošabni, je kmalu razpadlo. Slovelo je zaradi Junoninega bogoslužja in kamnolomov lehnjaka (láhkovca): V., H., L., PR. – Od tod adj.

1. Gabiensis -e gabijski: ager PLIN.

galaksija samostalnik
1. (nebesno telo) ▸ galaxisGradili so vse večje teleskope, s katerimi pa so preučevali predvsem šibke zvezde in oddaljene galaksije. ▸ Egyre nagyobb távcsöveket építettek, de ezeket elsősorban halvány csillagok és távoli galaxisok tanulmányozására használták.
Povezane iztočnice: eliptična galaksija

2. izraža poudarek (velika skupina) ▸ univerzum, galaxis
To je bilo obdobje ameriške zgodovine, v katerem je obstajala galaksija mož, ki so z govorniškimi sposobnostmi pritegovali množice. ▸ Ez volt az amerikai történelemnek az a korszaka, amikor egy univerzumra való olyan férfi volt, aki szónoki képességeivel tömegeket vonzott.
Ta kraj je pravcata galaksija gozdnih ptic in plenilcev, ki jih preganjajo. ▸ Ez a hely valódi univerzuma az erdei madaraknak és az őket üldöző ragadozóknak.

Gallus² -ī, m (Γάλλος) Gál (zdaj Kadshusu), reka v Bitiniji, ki se pri Nikomediji izliva v Sangarij: O., PLIN., AMM., CL. Zaradi Galove vode je človek baje pobesnel; zato so se Gallī -ōrum, m Gali imenovali svečeniki frigijske boginje Kibele; ti so v orgiastični besnosti skopili sami sebe: L., O., PH., LUCAN., MART., SUET., ARN.; v sg. Gallus -ī, m Gal: CORN., MART., SUET. ali (šalj.) Galla -ae, f (kot skopljenec brez moškosti) Gala: CAT. – Od tod adj. Gallicus 3 galski =

1. ki sodi k reki Galu, tj. frigijski, trojanski: miles PR.

2. nanašajoč se na Kibelinega svečenika (Gala): Gallica turma O. galski trop (metaf. o Izidinih svečenikih, ker je bilo Izidino bogoslužje podobno Kibelinemu).

galoppata f

1. galopiranje, dirjanje; dir

2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku

3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo

game² [geim] samostalnik
igra, zabava, šala; načrt, nakana, spletka
množina športne igre, tekma

the game is afoot začelo se je
double (ali deep) game dvolična igra
drawn game nedoločena igra
one's little game ukana, zvijača
to make game of norčevati se, osmešiti
none of your game ne boš me ukanil
to play the game pošteno ravnati
two can play at the game to je dvorezna stvar
round game družabna igra
the game is up po njem je, načrt je propadel
the game is not worth the candle ni bilo vredno tolikšnega truda
game of chance hazardna igra
to make game of s.o. norčevati se iz koga
to play a good (poor) game dobro (slabo) igrati
to be on one's game biti v dobri kondiciji
to give the game away izdati skrivnost

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

generalni samostalnik
neformalno (vodilna oseba) ▸ vezérigazgató, vezér, nagyfőnök
Saj, naš generalni je strog človek, ampak pravičniški. ▸ Tudod, a vezérigazgatónk szigorú ember, de igazságos.
Najbolj so mi šli na živce tisti prekleti ponedeljkovi kolegiji, ki se jim ni bilo mogoče izogniti; generalni je vztrajal, da je udeležba obvezna. ▸ Legjobban azok az átkozott hétfőnkénti értekezletek mentek az idegeimre, amiket nem lehetett elkerülni; a nagyfőnök azonban erősködött, hogy a részvétel kötelező.

gens [žɑ̃] masculin, féminin, pluriel ljudje

tous les gens vsi ljudje
de vieilles gens stari ljudje
petites gens mali ljudje
des gens comme il faut dostojni ljudje
des jeunes gens mladi ljudje
gens d'affaires poslovni ljudje
gens de mer pomorščaki
gens de lettres književniki, literati
gens d'Eglise duhovščina
gens de rien, de peu nemaniči, reveži
gens de maison domače osebje (služinčad, uslužbenci)
gens de robe juristi, pravniki
gens de qualité imenitniki
gens de ville meščani
droit masculin des gens mednarodno pravo
il y a gens et gens (familier) so takšni in takšni ljudje
il n'y avait ni bêtes ni gens žive duše ni bilo
gens sans aveu, sans feu ni milieu pritepenci