Franja

Zadetki iskanja

  • sfašírati (-am) perf. pog. tritare (carne); pog.
    če ne boš tiho, te bom sfaširal se non stai zitto, ti carico di botte
  • síliti to force, to compel, to oblige, to coerce; to press, to urge

    síliti (priganjati) koga k... to hustle someone into (doing something)
    ne maram te síliti I will not press you
    síliti koga, da kaj naredi to compel someone to do something
    silil me je, naj sprejmem ponudbo he urged me to accept the offer
    síliti k naglici to press, to urge, to hurry, to egg on
    silili so me, naj sprejmem denar they pressed me to accept the money
    síliti se to force oneself, to constrain oneself
    síliti se k smehu to force a laugh
    silil se je, da bi se nasmehnil he put on a forced smile
  • skeléti to smart

    te opeklina skeli? does your burn smart?
    skeleča bolečina smarting pain
  • skodélica (-e) f gosp. tazzina; ciotola, tazza:
    čajna, kavna skodelica tazzina da tè, da caffè
    skodelici na tehtnici i piatti della bilancia
    teh. ležajna skodelica guscio di cuscinetto
  • skodélica taza f ; (velika) tazón m ; (majhna, za čokolado) jícara f

    čajna (kavna) skodela taza para té (para café)
  • skúhati (-am)

    A) perf. ➞ kuhati

    1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
    skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
    skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
    skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
    skuhati polento fare la polenta
    skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

    2. preparare; distillare; fare:
    skuhati marmelado fare la marmellata
    skuhati žganje distillare l'acquavite
    skuhati oglje fare la carbonella

    3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
    ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
    skuhati zaroto ordire una congiura
    skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
    skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
    skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

    B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

    1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
    kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

    2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
    v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo
  • skúp skúpaj together; jointly, conjointly; collectively; in a body; (v družbi) in company with, accompanied by, in common with, united, associated; (vključno) including, inclusively, taken all in all; all told

    vse skúp, skúpaj all together
    vsega skúp, skúpaj totalling
    skúp, skúpaj z together with, in union with
    boriti se skúp, skúpaj z to make common cause with
    priti skúp, skúpaj to meet
    vse te knjige sem kupil skúp, skúpaj I have bought all these books at one go
    te barve gredo dobro skúp, skúpaj these colours go well together (ali are well-matched)
    kako gre to skupaj? how does it fit in?
  • smátrati to consider, to think, to regard, to judge, to believe, to deem, to view, to look upon (as)

    smátrati se to regard oneself (za as), to consider oneself, to deem oneself, to believe oneself
    smatram ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
    smatrajo ga za pametnega človeka he is considered a clever man
    smátrati kaj za pravilno to deem something right
    ne smatram ga za kaj posebnega I would say he's no great shakes
    smatra se za zadostno it is deemed sufficient
    smatram, da je to moja dolžnost I deem (ali I feel, I hold) it my duty
    vedno sem te smatral za svojega najboljšega prijatelja I have always considered you my best friend
    smatram ga za zmožnega, da to stori I believe him able to do it (ali capable of doing it)
  • smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
    klinična smrt medicina klinischer Tod
    nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
    naravna smrt natürlicher Tod
    nasilna smrt gewaltsamer Tod
    navidezna smrt Scheintod
    smrt v snegu ein weißer Tod
    smrt v valovih ein Tod in den Wellen
    smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
    smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
    smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
    črna smrt (kuga) der schwarze Tod
    kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
    figurativno socialna smrt sozialer Tod
    figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
    smrt s koso der Sensemann
    figurativno smrt za živce die Nervenmühle
    življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
    smrti des Todes, Todes-
    (100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
    angel smrt der Würgengel
    bližina smrti die Todesnähe
    človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
    dan in ura smrti die Todeszeit
    dan smrti der Sterbetag, Todestag
    datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
    eskadron smrti die Todesschwadron
    kraj smrti der Sterbeort
    leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
    mesec smrti der Sterbemonat
    ki se ne boji smrti todesmutig
    preziranje smrti die Todesverachtung
    prijava smrti die Todesanzeige
    ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
    vzrok smrti die Todesursache
    znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
    umreti junaške smrti den Heldentod sterben
    umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
    za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
    zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
    gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
    do smrti bis zum Tod(e)
    vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
    do smrt se učimo man lernt nie aus
    pretepsti do smrti totprügeln
    kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
    bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
    grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
    na smrt zu Tode, zum Sterben
    misel na smrt der Todesgedanke
    na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
    na smrt črtiti wie die Pest hassen
    na smrt len stinkfaul
    na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
    na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
    na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
    na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
    na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
    na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
    na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
    na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
    na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
    na smrt žalosten todtraurig
    obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
    na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
    pripravljen na smrt todbereit
    o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
    listine o smrti Sterbepapiere množina
    novica o smrti die Todesnachricht
    med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
    od smrti vom Tod
    zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
    po smrti nach dem Tod
    življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
    hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
    s smrtjo mit dem Tod
    boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
    grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
    igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
    končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
    spričo smrti im Angesicht des Todes
    v smrt in den Tod
    iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
    pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
    v primeru smrti im Todesfall
    za primer smrti auf den Todesfall
    zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
    figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
    zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben
  • spaka samostalnik
    1. izraža negativen odnos (grdo, iznakaženo bitje) ▸ torzszülött, szörny, teremtmény
    Frankensteinova spaka ▸ Frankenstein teremtménye
    mutantske spake ▸ mutáns szörny
    pošastna spaka ▸ kísérteties torzszülött
    demonska spaka ▸ démoni torzszülött
    groteskna spaka ▸ groteszk szörny
    grozljive spake ▸ szörnyű teremtmények
    Dekle pa ga je očitno smatralo za spako, nevredno kakršne koli pozornosti. ▸ A lány nyilvánvalóan figyelemre érdemtelen torzszülöttnek tekintette.
    Sin, ki se je rodil iz te zveze, je bil spaka s človeškim telesom in bikovo glavo. ▸ A nász eredményeként született fiú embertestű, bikafejű teremtmény volt.

    2. izraža negativen odnos (iznakažena, grda podoba ali izdelek) ▸ förmedvény
    betonska spaka ▸ betonförmedvény
    jezikovne spake ▸ szóförmedvény
    arhitekturna spaka ▸ építészeti förmedvény
    Nikakor pa ne dovolim, da verz prireja vsak po svoje, da bo nazadnje nastala nekakšna besedna spaka brez repa in glave. ▸ Semmiképpen sem engedem meg, hogy a verssorba mindenki belenyúljon, és a végén valamilyen se füle, se farka szóförmedvény keletkezzen.

    3. (spačen izraz) ▸ fintor, grimasz
    Raztegne ustnice v nekaj, kar naj bi bilo nasmeh, a je samo prazna spaka. ▸ Ajkát valami olyasmire húzza, aminek mosolynak kellene lennie, de csak üres fintor.
  • spét adv.

    1. di nuovo, nuovamente:
    spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

    2. a sua volta:
    podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

    3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
    kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

    4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
    spet poslušati riascoltare
    spet pasti ricadere
    spet predložiti riproporre
    spet poskusiti ritentare
    spet videti rivedere
    spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
    spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
    spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

    5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
    govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

    6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
    tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

    7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
    pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
    nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
    eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

    8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
    no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male
  • spôdaj adv.

    1. sotto, di sotto, abbasso, dabbasso; giù:
    spodaj je garaža in klet, v pritličju in prvem nadstropju pa stanovanja sotto c'è il garage e la cantina, a pianterreno e al primo piano gli alloggi
    čakam te spodaj ti aspetto dabbasso

    2. (izraža položaj dela, ki je niže) di sotto, sotto; nella parte inferiore:
    ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena l'uccello è di sopra verde oliva, di sotto color giallo

    3. pren. (izraža manj pomemben družbeni položaj) in fondo, ai piedi della scala gerarchica:
    živeti čisto spodaj appartenere alle classi subalterne

    4.
    od spodaj di sotto, dal di sotto; ekst. dalla base; pren. dalla gavetta
    od spodaj se je slišal hrup avtomobilov dal di sotto veniva il rumore delle macchine
    začel je čisto od spodaj in se povzpel do direktorja aveva cominciato dalla gavetta per giungere alla carica di direttore
    zavirati pobude od spodaj ostacolare le iniziative della base
    spodaj ležeč sottostante
    spodaj naštet, naveden sottoelencato, sottonotato
  • sprémiti to accompany; (ujetnike itd.) to escort; (transporte) to convoy; to attend

    sprémiti koga do vrat to see someone to the door
    spremil te bom do doma I'll see (ali I'll take) you home
    sprémiti do avtobusa, tramvaja to see (someone) to the bus, to the tram
    spremili te bomo na postajo (k odhodu) we'll see you off
  • sprevídeti ver; notar; darse cuenta de a/c

    sprevideti zmoto reconocer un error
    sprevideti koga descubrir las intenciones de alg, adivinar los planes de alg, fam ver el juego de alg
    sprevidel sem te fam a ti te he calado yo
  • sram3:
    sram me je ich schäme mich
    sram me je, da … mit Beschämung [muß] muss ich …
    ki te ga ni sram pokazati vorzeigbar, zum Vorzeigen
  • srám shame

    brez srámú shameless, devoid of shame
    iz srámú pred for shame of
    iz samega srámú for very shame
    biti brez srámú to be without shame
    srám bi me bilo storiti kaj takega I would be ashamed to do any such thing
    srám me je I am (ali I feel) ashamed of myself
    srám te bodi! shame on you!, (for) shame!
    srám me je postalo I became ashamed of myself
    izgubiti vsak čut srámú to lose all sense of shame
    on ne pozna nobenega srámú he is quite without shame, he has no sense of shame
    umreti od srámú (figurativno) to die of shame
    zardeti od srámú to blush with shame
    najrajši bi se bil v tla (v zemljo) udrl od srámú I could have died of shame, I wished the ground would open and swallow me up
    srám me je reči I am ashamed to say
    moralo bi te biti srám you ought to be ashamed
  • srám honte ženski spol , pudeur ženski spol

    brez sramu sans pudeur, éhonté, qui a perdu toute honte, qui a toute honte bue
    rdeč od sramu rouge de honte
    postati rdeč od sramu rougir de honte, familiarno piquer un fard (ali un soleil)
    umirati od sramu mourir de honte
    sram ga je koga (česa) il a honte de quelqu'un (quelque chose)
    fej! sram te bodi! fi! tu n'as pas honte!
  • srám (-ú) m

    1. vergogna, pudore; ekst. rossore:
    občutiti sram provare vergogna
    postajati rdeč od sramu arrossire dalla vergogna
    biti brez sramu essere svergognato
    občutek sramu senso di vergogna, pudore

    2. (v povedk. rabi) biti sram vergognarsi:
    pren. sram te bodi vergognati! vergogna!
    da te ni sram dovresti vergognarti
  • srám vergüenza f ; pudor m

    brez sramu sin vergüenza, sin pudor
    rdeč od sramu ruboroso, sonrojado; abochornado
    postati rdeč od sramu ruborizarse, sonrojarse, abochornarse, enrojecer de vergüenza
    sram ga je se avergüenza (česa de a/c)
    sram te bodi! ¡avergüénzate!, debiera darte vergüenza, debieras avergonzarte
    sram me je piti vino me da vergüenza beber vino
    te ni sram? ¿no tienes vergüenza?
    sram me je njegovega vedenja me avergüenzo de su comportamiento; me da vergüenza su conducta
    zardeti (umreti) od sramu enrojecer (morir) de vergüenza
  • srbéti to itch; to tickle

    prsti me srbijo, da bi to storil my fingers itch to do it
    ne praskaj se, kjer te ne srbi! (figurativno) shut your mouth, and you'll catch no flies!
    hrbet (nos) me srbi my back (my nose) itches