Franja

glisser [glise] verbe intransitif drseti, drčati, polzeti, spodrsniti; drsati se; iti prek česa; zdrkniti; verbe transitif vtakniti (dans v); (počasi) potisniti, poriniti

se glisser priplaziti se, prikrasti se
le pied m'a glissé spodrsnilo mi je
glisser des mains, glisser entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu iz rok
glisser sur (l'esprit) de quelqu'un ne napraviti velikega vtisa na koga, ne zanimati koga
on peut lui dire n'importe quoi, ça glisse lahko mu rečeš, kar hočeš, nič se ga ne prime
glisser quelque chose dans la main de quelqu'un komu kaj v roko spustiti
glisser quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati na uho
glisser un secret à quelqu'un komu skrivaj sporočiti skrivnost
les reproches glissent sur lui očitki mu ne gredo do živega, se ga ne primejo
glissons là-dessus pojdimo prek tega! pustimo to!
il s'est glissé une erreur dans les calculs pomota se je prikradla v računanje

go abroad neprehodni glagol
iti v tujino

go contrary to neprehodni glagol
iti ali ravnati proti

go far neprehodni glagol
iti daleč; imeti vpliv; veliko doseči

to go farther and fare worse opustiti nekaj v lastno škodo

go for neprehodni glagol
iti po kaj; pomeniti; skušati doseči; veljati
sleng napasti

go for a drive peljati se na sprehod
go for nothing nič ne veljati
go for a soldier iti k vojakom
go for a walk iti na sprehod

gomìlāti -ām
1. kopičiti, grmaditi: gomilati pare; banke gomilaju zlato; poslovi se gomilaju
2. sklonjen iti počasi: hadžija gomila sokakom

gonétati gònēćēm, gonètati -ām
I.
1. ugibati: kod politike često treba u mraku pipati i gonetati; mi možemo svašta gonetati o budućnosti, ali stvarnu sliku pokazaće vreme
2. reševati uganke
II. gonetati se iti se uganke: hajde da se gonetamo

go out neprehodni glagol
iti v družbo; poiti (ogenj); iti v pokoj; umreti; ne biti več v modi; postati znan; zrušiti se

go out of one's mind razburiti se
go out of one's way na moč si prizadevati
my heart goes out to him srce me k njemu vleče
go out on strike stavkati
go out to service iti v službo
go out of business opustiti trgovino
go out of fashion priti iz mode
go out of print biti razprodan (knjiga)

go to neprehodni glagol
iti k, kam; pripasti

arhaično go to! beži!, izgini!
go to the country obrniti se na ljudstvo; razpustiti parlament; razpisati nove volitve
go to it tvegati, lotiti se, poskusiti
go to the world poročiti se
go to the dogs propasti, v revščino zabresti
go to expense nakopati si stroške
go to law začeti pravdo
go to a lot of trouble močno si prizadevati
go to war začeti vojno, vojskovati se
go to waste propasti
go to wrack and ruin propasti, konec vzeti, na nič priti
go to stool iti na stran
go to the wall biti ugnan v kozji rog

granire

A) v. intr. (pres. granisco)

1. iti v klas, delati klas

2. dobivati zobe:
gli sono già graniti i dentini dobil je že zobke

B) v. tr.

1. zrniti

2. narediti hrapavo

grassor -ārī -ātus sum (intens. glag. gradī)

I.

1. krepko (čvrsto) korakati, stopati, hoditi: sic hoc grassari gradu PL., non vides, ut palantes solae liberae grassentur? PL., sine eam pedibus grassari TIT. AP. NON., discolor ut recto grassetur limite miles O.; o stvareh: quanta arte celat pedicas a scutulato rete grassantes PLIN., per omnes nervos articulosque humore pestifero grassante IUST.; pren.: qui (animus) ubi ad gloriam virtutis viā grassatur, abunde pollens ... est S., grassandum ad clara periclis SIL.

2. occ. rojiti, potepati (klatiti) se, razgrajati po cestah, poseb. ponoči, ponočevati: se in iuventutem grassantem in Subura incidisse L., ubi Caesarem esse, qui grassaretur, pernotuit T.; (o obcestnih razbojnikih) klatiti se ob cestah, da bi koga zavratno (iz zasede) napadli in oropali, razbojniško zasedati ceste: AP., quicquid Lycurgi villa grassantibus praebuisset PETR., grassari dicuntur latrones vias obsidentes P. F.; pren. o ribi: silurus grassatur, ubicumque est PLIN. ropa. –

II. metaf.

1. nastopiti kako pot, stopati po kaki poti, kako s kom postopati, ravnati, kako ali po čem obračati: saepe hac eādem sum grassatus viā NOV. AP. NON., consimili grassantur via AFR. AP. NON., gr. cupidine atque irā S. v jezni strasti, avaritiā atque licentiā L., se iure grassari, non vi L. da stopa po poti pravice, ne sile, gr. consilio L. = dolo T., legitimā viā VAL. MAX., veneno, ferro T. oprijeti se strupa, oprijeti se krvave sile, superbe avareque in provincia SUET.; pesn.: obsequio grassare H. postopaj (ravnaj) prav popustljivo; occ.
a) iti nad koga, napasti ga, lotiti se koga, česa: trecenti coniuravimus ... ut in te hac via grassaremur L., in possessionem agri publici gr. L. meriti na ..., stremeti za ..., prizadevati si za ..., in faciles grassatus cuspide turmas STAT.
b) trdo ravnati ali postopati s kom, besneti, divjati, razsajati: gr. in externos, adversus omnis aevi hominum genus SUET., in senatum, adversus deos, in aedificia igne IUST.; tudi z in in abl. ali samim abl.: haec in pueris grassari, illa in adultis PLIN., neque in se uno ... grassatos IUST., quae (mala) totis corporibus grassantur PLIN., crimina ... toto grassantia campo PRUD.; s samim acc.: Romam pestilentia grassabatur AUR. v Rimu je razsajala; abs.: neque avaritia solum, sed etiam crudelitas in capta urbe grassata est CU., vis grassabatur T., ut ... paucorum potentia grassaretur T., iniquitate grassante licentius AMM.

Opomba: Act. soobl. grassabamus: AP.

gravēscō -ere (–) (–) (gravis)

1. težek postati: fetu nemus omne gravescit V. postaja težek od sadja, ima obilo sadja; occ. (o samicah) obrejiti se: cameli lac habent, donec iterum gravescant PLIN., non ventre gravescere, sed mente grandescere AUG.

2. metaf.
a) iti na slabše, poslabšati se, huje pritiskati, večati se: erumna (= aerumna) gravescit LUCR., haec ne in morte gravescant LUCR., gravescere (= gravescebat) valetudo Augusti T., gravescentibus in dies publicis malis T.
b) nekoliko vrednosti izgubiti: peccato gravescit oratio AMBR.
c) začeti čutiti težavo: AMBR.

gravir [-vir] verbe intransitif iti navzgor, zlesti na, povzpeti se na, stopati navzgor

greifen (griff, gegriffen)

1. in die Hand usw. nehmen: prijeti, prijemati, zagrabiti, grabiti; einen Dieb: prijeti; poseči, greifen nach seči po, poseči po; nach den Waffen greifen seči po orožju

2. eine Note, einen Akkord: udariti (akord), in die Tasten greifen udariti po tipkah

3. ans Herz: iti do (srca)

4. Maßnahmen: učinkovati

5. greifen in seči v, poseči v, segati v; prilegati se (čemu); in die Tasche greifen seči v žep; tief in die Tasche greifen müssen morati poseči globoko v žep; ins Land greifen eine Bucht: segati v, zajedati se v um sich greifen širiti se, razširiti se; jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; zu hoch/niedrig greifen oceniti/ocenjevati previsoko/prenizko; nach dem Strohhalm greifen loviti se za slamico; aus der Luft gegriffen iz trte izvit; mit den Händen zu greifen očitno, jasno; sich an den Kopf greifen prijemati se za glavo

gueusailler [-zaje] verbe intransitif beračiti, iti na beračenje; družiti se s sodrgo

guiar (pres: -guío) voditi, pot kazati, za vodnika biti, spredaj iti

guiarse dati se voditi

gun² [gʌn] neprehodni glagol
streljati s strelnim orožjem, iti na lov; obstreljevati

to gun for zasledovati
to go gunning iti na lov

gustar v slast iti, pokusiti; želeti, poželeti; ugajati, prijati, všeč biti

gustar de bromas rad imeti šale
gustar de cazar rad hoditi na lov
gustar de jugar rad igrati
me gusta comerlo rad to jem
no le gusta estudiar ne uči se rad
como gustes kakor hočeš
si V. gusta če vam prija
¿V. gusta? prosim? imate tek? hočete jesti z nami?
gusto de oírlo to rad slišim

gutgehen^*, gut gehen* dobro potekati/se odvijati; jemandem dobro iti/se goditi, es geht (mir) gut dobro (mi) gre

hatèrisati -išēm delati, narediti po svoji naklonjenosti, muhavosti, volji, iti na roko, protežirati