Franja

Zadetki iskanja

  • twice [twáis] prislov
    dvakrat

    twice as good dvakrat boljši
    twice as much dvakrat toliko, dvojno, še enkrat toliko
    twice the sum dvakratna, dvojna vsota
    twice three are six 2 x 3 = 6
    he is twice my age on je dvakrat starejši od mene
    to think twice about s.th. figurativno dvakrat, dobro kaj premisliti
    not to think twice about ne misliti več (na kaj), pozabiti; takoj kaj napraviti (brez razmišljanja in oklevanja)
  • twirl [twə:l]

    1. samostalnik
    hiter obrat; vrtljaj; vrtenje, rotacija
    figurativno zavita črta (pri podpisu)

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    hitro (se) vrteti (obračati, sukati); viti se; žvrkljati

    to twirl one's thumbs palce vrteti, figurativno dolgočasiti se, lenariti
    he twirled the ends on his moustache vrtel (sukal, zvijal) je konce svojih brk
  • twist1 [twist] samostalnik
    ukrivljenje, upogib, pregib
    figurativno izkrivljenje, popačenje; torzija; izvin, deformacija; zavoj, vijuga, ovinek
    tehnično spirala, spiralasto pletivo, tkanina; sukanec; klobčič; vozel; vrvica, vrv, konopec; zvitek, smotek tobaka (za žvečenje); obšiv, obšitek na kapi (uniformi, narodni noši)
    britanska angleščina, sleng, zastarelo mešana pijača
    sleng tek, glad
    šport kretnja, gib v stran; nagnjenje, čudna ljubezen (to do)
    tvist (ples)
    ameriško, sleng moralno propadla ženska

    in a twist of the wrist v hipu
    twist of the tongue jecljanje, jecljavost
    there is a queer twist in that branch ona veja je čudno skrivenčena
    there are a lot of twists in the road cesta je polna ovinkov
    he has an awful twist pogovorno on ima strašen apetit
    to give one's arm a twist zviti si roko
  • twister [twístə] samostalnik
    sukalec (sukanca); vrvar; kdor se suče, obrača
    pogovorno spletkar, intrigant; slepar, lažnivec, lopov, goljuf
    tehnično stroj za sukanec
    šport (tenis) rezana žoga
    ameriško tornado, vodna (peščena) tromba; zapleten, zamotan položaj
    gledališče zaplet

    he can spin a twister figurativno on laže, kot pes teče
  • two [tu:]

    1. pridevnik
    dva, dve; oba, obe

    one or two books ena ali dve knjigi, nekaj knjig
    in a day or two v nekaj dneh
    he is not two yet on še ni dve leti star

    2. samostalnik
    dvojka (številka 2); dvojica, dvoje, par

    the two oba(dva); obe(dve); oboje
    the two of us midva (oba)
    by twos, in twos (po) dva in dva, v parih
    two and two po dva, v parih
    in twos and threes po dva in tri
    in two na dvoje, na pol
    in twos v zelo kratkem času, v hipu
    two of a trade dva konkurenta
    the two of spades pikova dvojka
    to cut s.th. in two prerezati kaj na dvoje
    this cost me two and two to me je stalo dva šilinga in dva penija
    to go two and two iti po dva in dva, v parih
    to walk by twos and threes hoditi v gručah po dva in tri
    to put two and two together zbližati dejstva in potegniti zaključek, zaključiti; napraviti pravi, logični zaključek po presoji dejstev
    two can play at that game figurativno to znam tudi jaz ali kdo drug; bomo videli, kdo bo potegnil boljši konec (kraj); palica ima dva kraja
  • type1 [táip] samostalnik
    tip, tipičen predstavnik; karakterističen razred (vrsta, skupina); simbol, emblem, znak, znamenje, obiležje; vzor(ec), model, primer(ek), eksemplar; sorta, vrsta, kov; žig
    zastarelo oznaka
    tisk tiskana črka, črke
    pogovorno tisk

    in type pripravljen, gotov za tisk
    blood type krvna skupina
    bold type, heavy type debelo tiskane črke
    a headline in large type nadpis v velikih črkah
    to appear in type biti natisnjen (objavljen)
    he is not that type of man on ni te vrste človek
  • učakáti to live to see

    on ni tega učakal he did not live to see it
    bo učakal 100 let? will he live to be 100?
  • učínek effect (na on); result; consequence; impression

    delovni učínek efficiency
    brez učínka of no effect, ineffectually, without effect
    imeti učínek to have (ali to take) effect; to work on (ali upon), to leave an impression, to be effective (ali efficient, efficacious, operative)
    ne imeti učínka to have (ali to take) no effect, to prove ineffectual
    napraviti učínek na koga to leave an impression on someone
    doseči dober učínek to obtain a good result
    to ni imelo nobenega učínka nanj it had no effect on him, it did not affect him
    zdravilo ni imelo učínka the remedy did not work
    učínki vojne the results of the war
    učínki bolezni the results of a sickness
    plačilo po učínku ekonomija merit pay
    po učínku plačano delo piecework
    ni učínka brez vzroka every effect has its cause
  • učinkováti to effect, to be effectual; to operate (na on), to take effect, to have an effect; to act; to produce an effect (na on); to have an influence (na on)

    učinkováti na koga to have an effect on someone, to influence someone, to impress someone, to tell on someone
    to ni prav nič učinkovalo nanj it had no effect on him, it did not affect him
    to nanj ne učinkuje (figurativno) this cuts no ice with him
    ona učinkuje nanj kot rdeča ruta (na bika) she makes him see red
    slika učinkuje mnogo boljše iz daljave the picture looks much better at a distance
    zdravilo ni učinkovalo the remedy did not work
  • učíti (koga) to teach, to instruct, to give instruction (to), to give lessons (to); to train

    učíti se to learn, (študirati) to study, (guliti se) to swot, to cram, to grind, (pogovorno) to bone up on; (vajenec) to serve one's apprenticeship
    učíti se na pamet to learn by heart (ali by rote), to commit to memory, to memorize
    zopet se učíti to relearn, (pogovorno) to brush up
    marljivo se učíti to study hard, to be a diligent student
    učíti se brati (branja) to learn to read
    on se zelo dobro uči he is quick to learn, he is a quick learner
    učíti se za izpit to get up (ali to brush up, pogovorno to bone up on) a subject for an examination
    učíti se pisanja to learn how to write
    moj brat se uči mizarstva my brother is learning joinery (ali is training to be a joiner)
  • učíti enseigner, professer, apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans quelque chose, faire des cours (ali la classe) , donner des leçons

    učiti koga branja, brati apprendre (ali montrer) à lire à quelqu'un
    dati koga učiti (v uk) mettre quelqu'un en apprentissage
    učiti se apprendre, étudier, s'instruire, (obrti) être en apprentissage
    učiti se francoščine apprendre le français
    učiti se brati apprendre à lire
    učiti se igrati na klavir apprendre à jouer du piano, étudier le piano
    učiti se na pamet apprendre par cœur
    on se lahko (težko) uči il apprend facilement (difficilement)
  • učíti enseñar (koga kaj a alg a/c) ; instruir (koga kaj a alg en a/c) ; dar clases (ali lecciones)

    učiti koga branja enseñar a leer a alg
    dati koga učiti (v uk) poner a alg en aprendizaje
    učiti se aprender, (obrti) hacer el aprendizaje, estar de aprendiz
    učiti se pri kom aprender con alg
    učiti se (guliti se) quemarse las cejas estudiando, empollar
    učiti se španščine aprender (el) español
    učiti se brati (smučati) aprender a leer (a esquiar)
    učiti se igrati na klavir aprender a tocar el piano, estudiar piano
    na pamet se učiti aprender de memoria
    on se težkó uči aprende con dificultad, le cuesta trabajo estudiar
  • udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch

    udáriti ob to strike against, to bump against
    nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
    rahlo udáriti to tap, to dab
    udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
    udaril me je v obraz he struck me in the face
    udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
    udáriti po prstih to rap
    udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
    on je prvi udaril he was the first to strike
    strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
    ura je ravno udarila dve it has just struck two
    kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
    reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
    vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
    udáriti takt to beat (the) time
    udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
    toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
    udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
    udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
    isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
    s pestjo je udaril po mizi he pounded the table
  • udebelíti to fatten; to make fat

    udebelíti se to grow (ali to get) fat (ali stout, corpulent), to put on weight (ali fat, flesh)
  • uglèd reputation; prestige; renown; repute; good name, fame, credit; respectability

    povečati komu uglèd to add to someone's credit
    poznam ga po njegovem uglèdu (slovesu) I know him by repute
    kljub njegovemu uglèdu in spite of his reputation
    on ima velik uglèd he is highly esteemed
    naša tvrdka uživa dober uglèd our firm enjoys a good reputation
    imeti uglèd zaradi... to have a reputation for...
    rešiti (izgubiti, uničiti) svoj uglèd to save (to lose, to ruin) one's reputation
    uživati velik uglèd to be held in high estimation, to be highly esteemed
    ne upravičiti svojega uglèda not to justify one's reputation
  • ugovárjati to object, to make an objection; to contradict; to gainsay; to raise objections; to protest

    ugovárjati čemu to make (ali to raise) objections to something; (nazaj odgovarjati) to talk back
    ne ugovárjati to have no objections
    nimamo kaj ugovárjati, da on odpotuje v X. we have no objection to his leaving for X.
    ugovarjal je mojemu nasvetu he protested against my advice
  • uhó ear; (šivanke) eye (of a needle); (košare, posode) handle

    srednje uhó middle ear
    zunanje uhó auricle
    ostro uhó keen ear, quick ear
    oslovsko uhó (v knjigi) dog-ear
    napraviti oslovsko uhó (v listu, knjigi) to dog-ear (a page, a book)
    bolečina v ušesu earache
    vnetje ušesa otitis
    vnetje srednjega ušesa inflammation of the middle ear
    ušesa me bolé I have (ali pogovorno I've got) earache
    krik, ki gre skozi ušesa an earsplitting, earpiercing scream
    šumenje v ušesih buzzing in the ears
    ščitnik za uhó earflap, ZDA earmuff
    zrcalo za uhó medicina auriscope, otoscope
    biti gluh na levo uhó to be deaf in the left ear
    do ušes je zadolžen he is up to his ears in debt, he is over head and ears in debt
    biti do ušes zaljubljen to be head over heels in love
    imeti ostro uhó (figurativno) to have a quick (ali a sharp) ear, to have excellent hearing
    pocukati, povleči koga za uhó to tweak, to pull someone's ear
    napeti ušesa to prick up one's ears, to be all ears
    naleteti na gluha ušesa to find deaf ears
    nekaj bi ti rad povedal na uhó I'd like a word in your ear
    prišlo mi je na uhó it came to my hearing
    naviti komu ušesa to tweak someone's ears
    pridigati gluhim ušesom (figurativno) to fall on deaf ears
    (za)mašiti si ušesa to stop up one's ears
    poslušati le z enim ušesom to listen with only half an ear
    konj striže z ušesi the horse twitches his ears
    vleči na ušesa to listen attentively, to prick up one's ears
    za ušesa privleči (kako zadevo) (figurativno) to drag in a matter by the ears
    v (levem, desnem) ušesu mi zveni my (left, right) ear is ringing (ali is burning)
    pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven (figurativno) (it goes) in (at) one ear and out (at) the other
    v ušesih mi je zvenelo (= morali so govoriti o meni) my ears were burning
    stene imajo ušesa walls have ears
    v uhó me piši! (žargon) go and fly a kite!
  • uhó oreja f ; (sluh) oído m

    oslovsko uho (v knjigi) doblez m
    uho šivanke ojo m de la aguja
    notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
    vnetje srednjega ušesa otitis f media
    imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
    ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
    sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
    biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
    iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
    kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
    povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
    s povešenimi ušesi con las orejas gachas
    napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
    (po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
    (po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
    priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
    povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
    pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
    na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
    do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
    zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
    do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
    v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
    v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
    v uho naj me on piše! no hago caso de él
  • uíti s'échapper, s'enfuir, s'évader, se sauver ; (tekočina) déborder

    uiti nevarnosti échapper à un danger
    srečno uiti l'échapper belle
    človek bi kar ušel! (figurativno) c'est à n'y pas tenir!, c'est à se sauver!, c'est insupportable
    zanka ji je ušla elle a laissé tomber (ali échapper) une maille
    nihče ne uide svoji usodi on ne peut fuir sa destinée
  • újcati újčkati to dandle (otroka a child)

    újcati, újčkati otroka na kolenih to dandle a child on one's knees