Franja

sláp salto m de agua; cascada f , (velik) catarata f

govori kot slap fam habla como una ametralladora
Niagarski slapovi las cataratas del Niágara

slavíti (-ím) imperf.

1. lodare, celebrare, cantare:
narod slavi svoje junake il popolo celebra i propri eroi

2. (proslavljati) commemorare, celebrare, festeggiare:
slaviti desetletnico poroke festeggiare il decimo anniversario del matrimonio
slaviti obletnico osvoboditve commemorare l'anniversario della liberazione
slaviti zmago vincere

slavíti gloriar, glorificar, celebrar, elogiar; hacer elogios (koga de alg) ; (praznovati) celebrar

slaviti Dan borca celebrar el Día del Combatiente

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

sléd (-ú) m

1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia

sléd (-í) f

1. traccia, orma, impronta:
iti po sledi seguire la traccia

2. ekst. traccia

3. pren. (zelo majhna količina) traccia, segno, velo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za ubežnikom se je izgubila vsaka sled del fuggitivo si è perduta ogni traccia
priti čemu na sled scoprire, smascherare qcs.
biti komu na sledi essere sulle tracce di qcn.

slezéna anat bazo m

vnetje slezene inflamación f del bazo, esplenitis f

slíka (-e) f

1. um. quadro, dipinto:
oljnata slika quadro a olio, olio
tempera slika quadro a tempera, tempera
abstraktna slika quadro astratto
stenska slika quadro murale

2. (slika v knjigi, časopisu) illustrazione, figura

3. fot. fotografia, foto:
skupinska slika foto di gruppo
album slik album (di fotografie)

4. ekst. immagine, quadro:
priklicati si v spomin slike iz otroštva evocare le immagini dell'infanzia
slika položaja, stanja il quadro della situazione

5. gled. scena

6. med. quadro:
bolezenska slika quadro clinico
krvna slika quadro ematologico, analisi del sangue
rentgenska slika radiografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ta je pa slika! che macchietta!
pren. hči je prava slika svoje matere la figlia è l'immagine vivente della madre
imeti jasno sliko o čem conoscere bene qcs., avere un'idea chiara di qcs.
tisk. dvokolonska slika fotografia su due colonne
mešalec slike miscelatore video
fiz. navidezna, prava slika immagine virtuale, reale
film. negibna slika immagine immobile
fot. ostra slika fotografia netta
mat. slika funkcije diagramma della funzione
senčna slika silhouette
rel. votivna slika immagine votiva
meteor. vremenska slika situazione meteorologica

slíkanje pintura f

akvarelno slikanje pintura de acuarela
glasovno slikanje música f descriptiva
slikanje na les (z oljem) pintura sobre madera (al óleo)
slikanje po naravi (pastelno, na porcelan, s tempero) pintura del natural (al pastel, sobre porcelana, al temple)
slikanje fresk, stensko slikanje pintura al fresco
slikanje na steklo pintura vítrea (ali en vidrio ali sobre cristal)
rentgensko slikanje radiografía f
slikanje živali pintura de animales

slíkati pintar ; (opisovati) pintar, describir

slikati koga hacer el retrato de alg
slikati v olju, s pasteli pintar al óleo, al pastel
slikati po naravi pintar del natural
dati se slikati (v olju) hacerse retratar (al óleo)
slikati vraga na steno, klicati vraga (fig) llamar la desgracia
vrag ni tako črn, kot ga slikajo no es tan feo el diablo como le pintan

slíkoven (-vna -o) adj. illustrato; rtv. video:
slikovni del programa video
rtv. slikovna cev tubo catodico
slikovna priloga appendice illustrata
slikovna ravnina superficie del quadro
slikovna razdalja distanza del quadro
slikovni signal segnale video
slikovni slovar dizionario illustrato
slikovni zaslon schermo
film. slikovno polje finestrino

slína (-e) f

1. saliva; bava:
(penasta) slina na ustih bava alla bocca
vsakemu zaporniku se cedijo sline po prostosti tutti i detenuti bramano, anelano la libertà
po nekaj dneh študentske hrane so se mi pocedile sline po domači hrani dopo pochi giorni di vitto alla mensa dello studente, il pensiero della cucina di casa mi faceva venire l'acquolina in bocca
požirati sline aver l'acquolina in bocca

2. ekst. bava, sbavatura:
polževa slina la bava delle lumache
slina kokona la bava del bozzolo del baco da seta (ragna)

slòj (slôja) m

1. strato; min. strato, banco:
sloji premoga so že tanki gli strati di carbon fossile sono ormai esili

2. soc. stato, ceto, classe:
srednji, uradniški sloj ceto medio, impiegatizio
vodstveni sloj classe dirigente
privilegirani, nižji sloji ceti privilegiati, subalterni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. kulturni sloj strato di coltivazione
gozd. mahovni sloj strato muscoso
grad. nosilni sloj strato portante
petr. talni sloj strato inferiore del manto stradale
biol. sloj celic assisa

slúga (-e) m

1. servo, domestico; knjiž. famulo; tuttofare:
pozvoniti slugi suonare per il domestico
vojaški sluga attendente
star. sluga pokoren!, sluga ponižen! servo suo!, servo umilissimo!

2. nekdaj (kdor je v kaki ustanovi opravljal pomožna dela)
šolski sluga bidello
občinski sluga messo comunale, usciere
sodni sluga messo del tribunale

3. pejor. servo; lacchè

služábnica (-e) f domestica, servitora; serva; knjiž. ancella:
rel. božja služabnica (Mati Božja) l'ancella del Signore

slúžba servicio m ; empleo m , puesto m , función f ; colocación f ; cargo m

javna, državna služba servicio del Estado
honorarna služba empleo honorario
dnevna služba servicio diurno (ali del día)
nočna služba servicio nocturno
vojaška služba (na fronti) servicio militar (en el frente)
služba božja (rel) oficio m (ali culto m) divino
služba pri okencu servicio de ventanillo
letalska služba (promet) servicio aéreo
poštna služba servicio postal (ali de correo)
telefonska služba servicio telefónico
prometna služba (na železnici) servicio de andén
poročevalska, informativna služba servicio de información
pomorska služba servicio naval (ali marítimo)
učiteljska služba (osnovna šola) magisterio m, (srednje šole) profesorado m de enseñanza media
upravna služba servicio administrativo
vremenska služba servicio meteorológico
zaupna služba cargo m (ali puesto m) de confianza
v aktivni službi en (servicio) activo
sposoben za službo apto para el servicio
v opravljanju svoje službe en el ejercicio de sus funciones
biti v službi, imeti službo estar de servicio
nastopiti službo entrar en funciones, comenzar el servicio
opravljati službo hacer el servicio
stopiti v službo h komu, pri kom entrar al servicio de alg
potegovati se za (kako) službo solicitar (ali pedir) una colocación
vzeti v službo tomar a su servicio
goste službe, redke suknje piedra f movediza nunca moho la cobija

slúžben oficial; de oficio; de servicio

službene dolžnosti deberes m pl del cargo
službeni čas tiempo m de servicio
službeni nastop entrada f en funciones, ingreso m en el servicio
službena obleka uniforme m de servicio
službena obveznost prestación f de servicio obligatoria
službeno osebje personal m de servicio
službeno potovanje viaje m oficial, viaje de servicio
službeni predpis reglamento m de servicio, instrucciones f pl para el servicio
službeni (telefonski) pogovor conferencia f oficial
službeno zadržan impedido por razones de servicio
službena pot (instanca) trámite m

slúžiti (-im) imperf.

1. lavorare:
služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
služiti vojsko v mornarici servire in marina
služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
služiti na kmetiji lavorare in un podere
služiti za hlapca lavorare come garzone

2. servire:
služiti domovini servire la patria

3. guadagnare:
dobro služiti guadagnare bene
služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere

4. servire, essere utile:
noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più

5. servire, fare da; servire a:
prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
služiti dvema gospodarjema servire due padroni
pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro

smér (-í) f

1. direzione; volta; rotta, senso:
ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
avt. obvezna smer senso unico
leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled

2. indirizzo, senso:
smer razvoja indirizzo di sviluppo

3. šol. indirizzo:
študijska smer indirizzo di studio

4. corrente:
filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
teh. prečna smer direzione trasversale
alp. direktna smer diretta
fiz. negativna smer senso negativo

smér dirección f ; sentido m ; (kurs) rumbo m , derrota f ; fig (tendenca) tendencia f , orientación f ; (v umetnosti) escuela f

v smeri proti en dirección hacia
iz smeri od procedente de
s smerjo k, v con dirección a
v vse smeri en todas las direcciones
v obratni smeri en sentido inverso
v premi ravni smeri en línea derecha, (naravnost) todo derecho
sprememba smeri cambio m de dirección
vlak iz smeri (od), v smeri v tren m procedente de..., con destino a...
smer pohoda (poleta, vetra) dirección de marcha (de vuelo, del viento)
določiti smer ladje arrumbar
iti v smeri k tomar la dirección de
iti v drugo smer tomar otra dirección, tomar otro rumbo (tudi fig)
izgubiti pravo smer desorientarse
spremeniti smer cambiar de dirección