Franja

gasíti (-ím) imperf. ➞ pogasiti spegnere:
gasiti požar spegnere l'incendio
gasiti apno spegnere la calce
gasiti si žejo spegnere, togliere la sete; pog. bere
pren. v gostilni gasiti jezo bere dalla rabbia
metal. gasiti jeklo temprare l'acciaio

gasíti -ím nedov. a stinge (focul)
□ gasiti žejo a (-şi) potoli setea

gásiti extinguir; apagar

gasiti si žejo apagar la sed
z oljem ogenj gasiti echar aceite (ali leña) al fuego

gaspiller [-pije] verbe transitif tratiti, zapravljati, razsipavati z

gaspiller l'argent, ses économies, son temps, son talent zapravljati denar, prihranke, čas, talent
gaspiller sa santé (po)kvariti si zdravje

gatto m (f -ta)

1. zool. maček (Felis catus)
gatto selvatico divja mačka (Felis silvestris)

2.
gatto frustato pren. polit cucek
mal gatto lisjak, prevejanec, tat
essere come cani e gatti biti si kot pes in mačka
essere in quattro gatti biti v majhnem številu, biti le za vzorec
musica da gatti pren. mačja godba, kot bi mačko vlekel za rep
gatto a nove code hist. bič
il Gatto con gli stivali Obuti maček

3. voj. hist. oven

4.
gatto delle nevi snežni teptalnik

5.
gatto selvaggio divja stavka

gauche [goš] adjectif levi; neroden, nespreten; kriv, skrivljen, zvit; féminin levica (tudi politique) leva stran, militaire levo krilo; masculin odklon v levo

la main gauche leva roka
geste masculin gauche nerodna kretnja
règle féminin (toute) gauche (čisto) zvito ravnilo
centre masculin gauche (politique) zmerna levica
extrême gauche féminin skrajna levica
à gauche à main gauche levo, na levi strani
jusqu'à la gauche (populaire) do zadnjega, popolnoma
à gauche! (militaire) na levo!
à gauche masculin, (militaire) obrat na levo
mariage masculin de la main gauche priležništvo, konkubinat, »divji, koruzni« zakon
être de gauche, à gauche (politique) biti levičar, biti levičarsko usmerjen
se lever du pied gauche (figuré) z levo nogo vstati
en mettre à gauche, mettre de l'argent à gauche (familier) dati si kaj na stran, varčevati
passer l'arme à gauche (familier, figuré) umreti
prendre la gauche tenir sa gauche, conduire à gauche voziti po levi strani
prendre du gauche zviti se

gaudeō -ēre, gāvīsus sum (iz *gā uideō, od tod (analogno po glag. video) pt. pf.. gāvīsus; prim. gr. γηϑέω, dor. γᾱϑέω (iz *γαƑεϑέω) = γαίω (iz *γάƑjω, γαƑίω) = γάνυμαι iz indoev. *ga-né-u-mi veselim se, gr. γάνος veselost, γαῦρος vesel, ponosen, lat. gaudium)

1. intr. veseliti se, vesel biti, radovati se, radostiti se v srcu (laetari pa pomeni: veselega se kazati); abs.: si gaudeant PL., gaudeo, gaudebam TER., si est nunc ullus gaudendi locus CI., in communi laetitia ipse gaudebam CI., gaudeat an doleat H., dubie g. O., animo g. PL. ali de pectore g. STAT. v srcu, iz srca, nulla necessitas gaudendi PH., PLIN. IUN., in sinu g. CI., SEN. PH. ali in tacito sinu g. TIB. ali in se g. CAT. na tihem (v srcu) se veseliti; z abl. g. malis TER., gaude isto tuo tam excellenti bono CI., delicto dolere, correctione gaudere CI., g. salute N., novis rebus LUCR., gaudet equo acri V. veseli se ... konja, vesel podi ... konja, g. rure, tabellis H. veseliti se (česa), ljubiti (kaj), gaudent praenomine auriculae H. ušesca se veselijo (česa), rada slišijo (kaj), ljubijo (kaj), scaena gaudens miraculis L., gaudentia bracchia loris PR., g. praedā, laudibus L., ingenio suo L. vdajati se svojemu nagonu, honore, dote, sanguine, undis O., avium visu CU., vindictā PETR., nec his dolendum nec illis gaudendum SEN. PH., g. celeritate, spe Q., carmine, telis VAL. FL., cantu IUV., impetu T., gloriā, nomine PLIN. IUN.; redko (po gr.) z gen.: g. voti AP.; z dat. commodi: tibi gratulor, mihi gaudeo CI. EP. zase, kar se mene tiče; s praep.: g. de Bursā CI. EP., in funere LUCR., in puero PR.; s kavzalnim stavkom: gaudeo, quod te interpellavi CI., quod erat eo nomine, gaudebant CI., gavisus sibi, quod advocatum invenerat SEN. PH., gaudere, quod non violaverit ignem IUV., gaudes, quod polliceor PLIN. IUN., quia vos tranquillos video; gaudeo PL.; s cum: LUC. FR. idr. gaudeo, cum te adspicio PL.; s kondicionalnim stavkom: KOM., H. idr. gaudeo, si quid ab eo abstulisti CI., gaudent, si pascitur inguine venter IUV.; pesn. s predik. pt. (po gr. skladu, npr.: χαίρω ἀκούσας): leo gaudet excutiens iubam V. vesel stresa, gaudet nivali vertice se attolens pater Appenninus V. vesel dviga svoj snežni vrh, gaudet potitus V. veseli se ropa, gaudent scribentes H. s srčnim veseljem pišejo; iz gr. je prevzet tudi inf. gaudere (= salvere) kot pozdrav = pozdravljen!: Celso gaudere et bene rem gerere (gl. gerō) Albinovano, Musa, rogata refer (gr. χαίρειν καὶ εὖ πράττειν) H. Albinovanu Celzu sporoči ... moj pozdrav in mu vošči srečo. – Adj. pt. pr. gaudēns -entis, vesel, radosten: gaudens ferus PH., iuba STAT., gaudentes humeri VAL. FL. mladostne; adv. gaudenter z veseljem: ECCL.

2. trans. veseliti se česa, radovati se česa (nad čim), le z notranjim obj., acc. n. pron., ACI, pesn. in poklas. tudi s samim inf.: hunc scio mea gaudia gavisurum TER., g. gaudium ali dolorem alicuius CAELIUS IN CI. EP., natorum fata STAT., videte, quid se gavisum dicat CI., id sibi (dat. commodi) gaudet LUCR., quod Priamus gaudere posset, hoc fuit V., eum esse natum gaudemus CI., quos sibi oblatos gavisus C., funemque manu contingere gaudent V., motūs doceri gaudet Ionicos H., laudari in bonis gaudent Q., iterare culpam gaudebant T., nostra agmina percursare ripam gaudebant PLIN. IUN. – Dep. soobl. gaudetur in gaudeatur: AUG.

Opomba: Pf. gāvīsī: L. ANDR. AP. PRISC.

gausapa -ae, f: VARR. AP. PRISC., PETR. ali gausape -is, n: LUC., H. ali gausapēs -is, m AUG. AP. CHAR., PRISC. ali gausapum -ī, n: MART., v pl. gausapa: O., PERS., SEN. PH. AP. PRISC., PLIN. (gr. ὁ γαυσάπης) debela, le na eni strani kosmata volnina, kot brisača, otirača puer gausape (abl.) mensam pertersit H.; (kot dežni plašč) gausapa si sumpsit (puella) O.; (kot namizni prt) PETR.; metaf.: gausape balanatum PERS. ščetinasta (kocasta) brada. – Od tod adj.

1. gausapātus 3 z debelo volnino ogrnjen: SEN. PH.; metaf. kosmat, kocast: apri PETR.

2. gausapinus 3 iz debele volnine (narejen): paenula MART.; enako subst. gausapina -ae, f: PETR., MART.

gáz senda f ; paso m

shojena gaz senda trillada
narediti si gaz skozi množico abrirse paso a través de la multitud

Gedächtnis, das, (-ses, -se) spomin; pomnjenje; zum Gedächtnis v spomin; ein gutes/schlechtes Gedächtnis dober/slab spomin; kein Gedächtnis haben für slabo si zapomniti; im Gedächtnis behalten ohraniti v spominu; aus dem Gedächtnis po spominu

Gedanke, der, (-ns, -n) misel; ideja (der Gedanke der Emanzipation ideja emancipacije); (Denken) mišljenje; Philosophie misel; pomisel; Kein Gedanke! Niti slučajno!; auf den Gedanken kommen domisliti si; in Gedanken vertieft/versunken zatopljen v misli, zamišljen; auf andere Gedanken bringen spraviti na druge misli; in Gedanken zamišljen; mit dem Gedanken spielen poigravati se z mislijo; sich Gedanken machen über delati si skrbi, razbijati si glavo; sich mit dem Gedanken tragen nameravati; um einen Gedanken zu... za spoznanje pre...

gefügig poslušen, vdan, voljan; sich jemanden gefügig machen podrediti si (koga)

gegenüberstehen^* biti nasproti, stati nasproti (sich si); biti soočen z; (feindlich, gleichgültig) imeti (sovražen, ravnodušen) odnos do

Gehirnerweichung, die, Medizin mehčanje možgan; figurativ Hast du eine Gehirnerweichung? Ali si nor?

gelare

A) v. tr. (pres. gēlo) zamrzniti, zamrzovati, spremeniti v led:
la brina ha gelato gli alberi od slane so zmrznila drevesa

B) ➞ gelare, gelarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gēlo) zmrzniti, zmrzovati; ledeneti (tudi pren.):
il lago è gelato jezero je zamrznjeno
mi si gelano le mani roke mi zmrzujejo
questa notte ha gelato sinoči je zmrzovalo
sentirsi gelare il sangue pren. čutiti, kako ledeni kri

gelō -āre -āvī -ātum (gelū)

1. trans., in to act. = storiti, da kaj zmrzne, zaledeniti kaj, v pass. = zmrzniti, zaledeneti se, zledeneti: si gelent frigora, quarto die premendam (olivam) PLIN., fluvius, qui ferrum gelat MART. otrdi, quae ... gelantur hiemis frigoribus COL.; od tod gelātus 3 zamrzel, z(a)mrznjen: amnes gelati lacusque PLIN., manus aquilone gelatae MART. trde; pesn. metaf. narediti kaj otrplo, odrevenelo, otrdelo, okoríti: gelat ora pavor STAT.; v pass. (od strahu) odreveneti, otrpniti: pavido gelantur pectore IUV. odrevenijo od strahu; v pt. pf. = (od strahu) otrpel, odrevenel, trd: gelato corde attonitus LUCAN.

2. intr. zaledeneti, zledeneti, zmrzniti, otrdeti, zlediti se: marinae aquae tardius gelant PLIN., vultus gelassent LUCAN.; brezos.: non ante demetuntur quam gelaverit PLIN.

gemēllo

A) agg.

1. dvojčičen:
fratelli gemelli brata dvojčka

2. podoben, popolnoma enak:
anime gemelle sorodni duši

B) m

1. dvojček:
si somigliano come due gemelli podobna sta si kot dvojčka

2. (zlasti v pl.) manšetni gumbi

geminō -āre -āvī -ātum (geminus)

I. trans.

1. podvojiti: nisi caves geminabit TER., cum illos (alvos) geminaverint VARR., g. victoriae laetitiam L., urbem L. iz dveh mest narediti eno, honorem, mercedem O., vitae frater annos decem geminaverat O., labor geminaverat aestum O. je bil naredil dvakrat bolj občutljivo, g. pericula TIB., semivocales, verba Q., nec aliud pomum ingeniosius geminatum est PLIN. (namreč s cepljenjem); zelo pogosto v pt. pf.: geminata verba CI., sole geminato CI. z dvojnim soncem, geminata victoria L. dvojna, ebrietas geminata libidine O., geminata littera Q., geminatus honor PLIN. IUN., geminatus gaudia ductor Sidonius SIL.

2. združiti, zediniti, spariti: non acuta si geminant Corubantes aera H. ne, če Koribanti udarjajo skupaj z dvojnimi cimbalami, adeo prope geminata cacumina (eden za drugim) eorum montium sunt, ut ... L., geminata ac duplicata ponantur CI., geminati consulatus T. dva zaporedna konzulata, geminari legionum castra prohibuit SUET., insignes geminat Concordia taedas STAT.; z dat. (s kom): non ut serpentes avibus geminentur, tigribus agni H. da se družijo.

3. ponoviti, ponavljati, (po)množiti: plausus geminatus V. ponoven, postera nox facinus geminat O., vulnere geminato O., verba referre geminata O. ponavljati za kom. –

II. intr. dvojen biti: binaque per totas aedīs geminare supellex LUCR.

Gemüt, das, (-/e/s, -er) narava; čud, Philosophie duševnost, duša; srce; ein ängstliches Gemüt boječ človek, boječe narave; ein sonniges Gemüt naivnež; die Gemüter figurativ duhovi; jemandem auf das Gemüt schlagen potreti (koga), spraviti (koga) v slabo voljo; sich etwas zu Gemüte führen vzeti si k srcu, posvetiti se (čemu), (essen) privoščiti si

gena -ae, f večinoma v pl. (iz *genva; prim. skr. hánu-ḥ = gr. γένῡς čeljust, lice γνάϑος čeljust, lice, gr. γένειον počeljustna brada, lat. genu-inus²)

1. lice: libellos ita iecisse in faciem eius, ut genam non leviter perstrinxerit SUET.; v pl.: genae deinde ab inferiore parte (oculos) tutantur CI., lacrimae peredere humore exsangues genas POËTA AP. CI., lacrimis salsis umectent ora genasque LUCR., manat rara meas lacrima per genas H., erubuere genae totoque recanduit ore O., siccare genas O. „oči“ si brisati.

2. sinekdoha:
a) čeljust, skranja: nunc primum opacat flore lanugo genas PAC. AP. P. F., tum mihi prima genas vestibat flore iuventa V., pilosae genae CI., vincet ubi erasas barba pudenda genas PR., genarum crassitudines Q., nihil ausus ultra leves genas Q., gena inferior, superior PLIN.
b) očesna jamica, óčnica (očníca): expilatque genis oculos O.
c) veja = veka: imprimitque genae genam ENN., pandite genas ENN. FR., ferro rescinduntur genae COL., oculis rigentibus et genis stantibus PLIN.
č) oči: et patiar fossis lumen abire genis O., cornicum immeritas eruit ungue genas PR. oči nedolžnih vran.