Franja

allubēscō (adlubēscō) -ere (incoh. iz ad in lubēre)

1. začenjati komu ugajati, začenjati koga sli ustrezati; abs.: hercle iam adlubescit (femina) Pl.; z dat.: basiare volenti... adlubescebat Ap.

2. allubesco alicui rei začenja mi kaj ugajati: si... aquis adlubescerem Ap., stella Martis conubiorum copulis allubescat M.

alnus -ī, f

1. jelša: viridis V., longa O., alnus proxima aquae nascitur Isid.; alnus nigra Plin. krhlikovec, pasja češnja.

2. pesn. met.
a) jelševo bruno (za most na ladjah): Lucan.
b) plovilo (čoln, ladja) iz jelševine: Lucan., Sen. tr., Cl., tunc alnos primum fluvii sensere cavatas V.

aloe vera stalna zveza
1. botanika Aloe vera (rastlina) ▸ aloe vera, aloé veraSok aloe vere hladi in pomirja od sonca razdraženo kožo. ▸ Az aloe vera leve hűsíti és nyugtatja a naptól irritált bőrt.
Aloe vero lahko posadite v lonec in ga postavite na južno okensko polico. ▸ Az aloe verát ültetheti cserépbe, és déli irányba néző ablakpárkányra helyezze.

2. neformalno (gel) ▸ aloe vera, aloé veraPo sončenju bo izdelek, ki vsebuje aloe vero, pomiril in ohladil razdraženo kožo. ▸ Napozás után az aloe verát tartalmazó termék megnyugtatja és hűsíti az irritált bőrt.
Najbolje se obnesejo kreme z aloe vero ali izvlečkom kamilic. ▸ Az aloe verát vagy kamilla kivonatot tartalmazó krémek használnak leginkább.
Aloe vera ter druge blagodejne sestavine kožo pomirjajo, mehčajo, vlažijo in ščitijo. ▸ Az aloe vera és más jótékony összetevők nyugtatják, puhává teszik, hidratálják és védik a bőrt.

aloja vera stalna zveza
1. botanika Aloe vera (rastlina) ▸ aloe vera, aloé vera
Prerežite list aloje vere in iz njega iztisnite sok oziroma gel. ▸ Vágjon fel egy aloe vera levelet, és nyomja ki a levét, illetve a zselés belső anyagot.
Sopomenke: aloe vera

2. neformalno (izvleček) ▸ aloe vera, aloé vera
Kdor je že poskusil preprečiti izpadanje las z alojo vero, pravi, da boljšega sredstva ni. ▸ Bárki, aki aloe verával próbálta megelőzni a hajhullást, azt mondja, hogy nincs jobb szer.
Sopomenke: aloe vera

Alpe ženski spol množina die Alpen množina
Julijske Alpe Julische Alpen, Julier
Karnijske Alpe Karnische Alpen
Apneniške Alpe Kalkalpen
področje Alp das Alpenland
prelaz v Alpeah der [Alpenpaß] Alpenpass
iz Alp rastlinstvo, botanika alpisch

Alphēus in (pesn.) Alphēos (acc. -on) -ēī, m (Ἀλφειός) Alfej, peloponeška reka pri Pizi in Olimpiji v Elidi. Kot rečni bog ljubi in preganja Nimfo Aretuzo, ki se, bežeča pred njim, spremeni v studenec ter teče pod morjem do otoka Ortigije pred Sirakuzami (spomin na elidsko naselitev?): Ci. ep., V., O. idr., Alphei praemia Mart. = olimpijska. — Od tod adj. Alphēus 3 Alfejev, alfejski: Pisae V. (ker je to italsko mesto ustanovljeno iz Pize v Elidi, kjer teče Alfej), ripae Cl.; subst. Alphēïas -adis, f (*Ἀλφηϊάς) Alfejeva (ljubljenka), priimek Nimfe in studenca Aretuze: O.

alpsk|i (-a, -o) alpin; (iz Alp) alpisch; Alpen- (dežela das Alpenland, flora die Alpenflora, glasba die Alpenmusik, rastlina die Alpenpflanze, rog das Alphorn)
šport alpsko smučanje Ski alpin
šport alpska kombinacija die Dreierkombination
geografija alpsko predgorje das Alpenvorland, die Voralpen
živalstvo, zoologija Alpen- (kozorog der Alpensteinbock, svizec das Alpenmurmeltier, rovka die Alpenspitzmaus); rastlinstvo, botanika Alpen- (orlica die Alpen-Akelei, planinšček Gemeiner Alpenlattich, negnoj der Alpen-Goldregen, grozdičje die Alpen-Johannisbeere) ➞ → gornik, jetičnik, kosmatinec, mavček, pečnik, ranjak, regrat, šipek, bilnica, hrustavka, jelenka, lanika, madronščica, možina, pokalica, škržolica, grozdičje

alt star (3 Jahre alt star 3 leta, 40 Jahre alt star 40 let; wie alt? koliko je star, stara ...); für alt kaufen kupiti iz druge roke; alt werden starati se, postarati se; aus alt mach neu iz starega novo; alt und jung mlado in staro; immer wieder das alte Lied vedno ista pesem; er bleibt immer der alte vedno bo isti

alta ženski spol vojska vstopni list, bolniški list

dar de alta (voj) sprejeti v aktivno službo; odpustiti kot zdravega (iz bolnice)
darse de alta vpisati se
estar en alta (Am) biti na dobrem glasu
ser alta biti sprejet (v vojaško službo)

alter -era -erum (iz *aliterus, komp. k alius, alis, prim. gr. ἀλλό-τρ-ιος)

1. eden (drugi) od dveh ali obeh: alter exercitus L., (Agesilaus) fuit... altero pede claudus N. na eno nogo, Spartam cum oppugnavit, alterum tenuit cornu N. je poveljeval enemu krilu, non uterque, sed alter Ci., aut uterque aut certe alter L., aut alter aut invicem uterque Q., ita est utraque res sine altera debilis Ci., consules alter ambove, S. E. V. (= si eis videbitur ali videatur ali videretur) en konzul ali oba, konzula vsak zase ali oba skupaj (stalno besedilo senatskih sklepov), npr.: uti... consules, alter ambove, S. E. V., rationem agri habeant Ci., uti... consules, alter ambove, S. E. V., cognoscerent, qui ager iis coloniis esset Ci.; tudi obratno:... consules ambo alterve, si iis videbitur,... Front.; po tem: parentes ambo alterve Gell.; s partitivnim gen.: absente consulum altero ambobusve L.; nam. gen. kak predlog: alterum de duobus Ci., alter ex censoribus L., altera ex duabus causis Sen. ph. V pl. stoji alter le pri subst., ki so pl. tant., npr.: alteris iam litteris nihil ad me de Attica Ci. ep., alteris castris pervenit ad oppidum Cu., ali pa, če označuje določeni subst. v pl. več stvari kot eno celoto: ad Brutumque nostrum hos libros alteros quinque mittemus Ci. (prvih pet knjig, namreč „de finibus“, mu je bil že prej poslal). Distributivno: Ca., Kom., L. idr., quorum (consulum) alter exercitum perdidit, alter vendidit Ci. eden — drugi, finis alterius est honestas, alterius turpitudo Ci., altera ex parte Bellovaci... instabant, alteram Camulogenus... instructo exercitu tene-bat C.; nam. tega ret. izmenično: alter — hic, alter — iste Ci., alter — ille Fl.; nam. drugega alter stoji kak subst. (nom. propr.): Epaminondae, Leonidae..., quorum alter (sc. Epam.)... quaesivit, Leonidas autem... Ci.; en alter včasih izpuščen: duae turmae haesere: altera metu dedita hosti, pertinacior (sc. altera)... L. V pl., če sta distributivno postavljena pojma kolektivna: alteri dimicant, alteri victorem timent Ci. en del — drugi, eni — drugi, alteri se in montem receperunt, alteri ad impedimenta se contulerunt C.; alternativno: alter alterius... ova frangit Ci. drug drugega, alter alteri inimicus erat C. drug drugemu, uterque vociferari et certatim alter alteri obstrepere L., horum ex altera in alterius familiae locum fieri non licebat N., alter censor alterius iudicium non reprehendit Ci. V pl. (kakor pri distributivni rabi): alteri alteros aliquantum attriverant S.; kot apoz. v sg. pri pl.: quod cum accidisset, ut alter alterum necopinato videremus, surrexit statim Ci., si quidem istis... duae res maximae altera alteri defuit Ci., Sergius Verginiusque, noxii ambo, alter in alterum causam conferunt L., domus et villa altera ad alterum consulem transferebantur Ci. ena enemu, druga drugemu; nam. dvojnega alter tudi: unus alteri Pl., uterque — alterum Ci., alteruter alterum N., utrique alteris freti S., neutrum eorum contra alterum iuvare C., ut neutra alteri officiat, ut nemo sit alteri similis Q.

2. occ.
a) (kot števnik) α) drugi: C., L., H. idr., proximo, altero, tertio die Ci., quadriennio post alterum consulatum Ci., tu nunc eris alter ab illo V. drugi za onim (ki je prvi), haec fuit altera persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut... (le toliko za prvo) N., unum genus est eorum, qui possessiones habent, alterum, qui dominationem exspectant, tertium genus est aetate iam adfectum, quartum sane varium Ci.; poseb. pri deseticah in stoticah vrstilnih števnikov: altero vicesimo die Ci. (na) 22. dan, centesima lux est haec ab interitu P. Clodii et opinor altera Ci. 102. dan, anno trecentesimo altero, quam Roma condita erat L. v 302. letu po ustanovitvi mesta Rima, annus alter ab undecimo V. 12. leto. Adv. alterō drugič: Fest. β) alterum tantum Ci. še enkrat toliko; večinoma v abl. mensurae: altero tanto maior Ci. ali longior N. še enkrat tako velik, dolg, dvakrat večji, daljši. γ) unus et (atque, aut, vel) alter (za označitev določenega števila) eden ali dva: unus et alter dies intercesserat Ci.; (za označitev nedoločnega števila) eden in drugi, ta in oni = kaka dva, nekaj (nekoliko, malo) jih, malokateri: testis unus et alter dicit breviter Ci., una atque altera aestas potest Galliam vinculis astringere Ci., experiendam rem in uno aut altero esse L., versus concinnior unus et alter H. δ) pren. pri apelativih in apelativno rabljenih lastnih imenih drugi = po svojih lastnostih imenovanemu apelativu enak: Verres alter Orcus Ci., altera patria,... Messana Ci., Hamilcar, Mars alter L., prope Hannibal alter Aur., prope alter Camillus Cl.; od tod (o iskrenih prijateljih): alter ego Ci. drugi jaz, tamquam alter idem Ci. drugi jaz sam, ves jaz, moja zrcalna podoba.
b) nasproten, protiven: signum Cupidinis ex marmore, ex altera parte (nasproti mu) Hercules ex aere Ci., amicis suis potestates dederant, alterius factionis principes interfecerant N. nasprotne stranke, altera pars Ci., L. idr. nasprotna stranka, altera ripa C. onstranski; pesn. evfem. drugačen, različen, spremenjen: metuit secundis alteram sortem... pectus H. spremenjene usode = nesreče, quotiens te speculo videris alterum H. čisto spremenjenega = grdega; tako tudi v avgurskem jeziku altera (= infausta) avis zlovešča ptica: P. F.
c) drugi = bližnji, sočlovek: qui alteri exitium parat, eum scire oportet sibi paratam pestem parem Enn. ap. Ci. (prim. pregovor: „kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade“), qui alterum incusat probri, eum ipsum se intueri oportet Pl., si cum altero contrahas Ci., qui nihil alterius causā facit Ci.; poseb. z nikalnico: Pl., ne sit te (abl. compar.) ditior alter H., Fonteius... Antoni, non ut magis alter, amicus H.

Opomba: Gen. sg. praviloma alterīus, pri daktilskih pesnikih (zaradi metruma) alterius: rúrsus et álteriús lentúm convéllere vímen V.; dat. sg. alterī (za vse tri spole), toda (po naliki) tudi za masc. altero: Neptuno, altero Iovis... fratri Ci., za fem. alterae: Pl., Ter., Col., praefuit alterae equitum alae N., ne qua legio alterae legioni subsidio venire posset C. Sinkop. obl. (pri pesnikih) altrius, altri, altris. Gen. alterīus in dat. alterī nadomeščata tudi ta dva sklona zaimenskega adjektiva alius (gl. opombo pri tem geslu).

altercātiō -ōnis, f (altercārī)

1. prepiranje, prerekanje, pregovarjanje, prepir, sporni razgovor: Pl., Sen. ph., oritur mihi magna de re altercatio cum Velleio Ci., cum res a perpetuis orationibus in altercationem vertisset L. ko je iz rednih govorov nastal prepir.

2. jur. pregovarjanje (besedovanje) z nasprotnikom (nasprotno stranko) = vprašanja in odgovori, ki si jih dajo sporne stranke med seboj v končno pojasnilo posameznosti: Ci., Q.

altrōrsus, adv. (skrč. iz altrōvorsus; alter in vortere = vertere) na drugo stran: Ap.

altus 3, adv. -ē (prvotno pt. pf. glag. alere, potem adj.: „vzrejen“, od tod = „odrasel“, „velik“), in to:

I. (če se meri od spodaj navzgor)

1. visok (naspr. humilis, profundus): mons altus L. ali altissimus C., altus tumulus L., arbor a. Lucr., alta nix H. visok ali debel, altae nives Cu., altissimae ripae C., alta terra, turris Cu., stabula alta ferarum V. = visokorasli (visokodebelni) gozd, altus equo V. visoko s konja, medio est altissima (via) caelo O., se ex altissimo muro praecipitavit Ci., alte in terram cadere Varr. fr. ali samo alte cadere Ci. visoko (z višine) dol, se tollere a terra altius Ci., alte extollens pugionem Ci., puer alte cinctus H. visoko opasan; o človeški rasti: altior illis ipsa (dea) est O. je večja; pren.: altum incedere Sen. ph. glavo pokonci nositi, prevzeten biti (prim.: ošabno nos'jo ti pokonci glave Prešeren), altiorem fieri Ci. vzpeti se na prste = bahati se. O mestih = visoko stremeč, kvišku kipeč: Carthago, Roma, Troia V. (prim. Ἴλιος αἰπεινή Hom.), urbes H.; o morju = širok, širen, odprt: aderant aequore in alto ratibus repentibus Poeta vetus ap. Varr. na širnem morju = na odprtem morju, permensus maria alta velivola L. Andr. ap. Macr. Raztezanje se izraža: z acc.: signum septem pedes altum L.; z gen.: singula latera pedum tricenûm, alta quinquagenûm Varr. ap. Plin., cohors... clauditur altā novem pedum maceriā Col.; z abl. mensurae pri komp.: columella tribus cubitis non altior Ci.; s tenus in gen.: aqua ferme genūs tenus (do kolena) alta L.; subst. neutr. pl.: altiora petrae Cu. višji del.

2. pren. visok: sua virtute in altiorem locum pervenit Ci. se je vzpel na višjo stopnjo, praecipitari ex altissimo dignitatis gradu Ci., Carthago altior Italiae ruinis H. povzdignjena, altior ordo Sen. ph., altissima fortuna Cu. najvišja stopnja (vrhunec) sreče, altissimum maiestatis fastigium Val. Max., altissimae civium dignitates Plin. iun.; subst. neutr. pl.: excelsa et alta sperare L. nadejati se imenitnega in visokega mesta, nimis alta cupere S. po nedosežnem hlepeti, altiora petere S. za višjim težiti, altissima cupere T., altiora meditari Suet., amor in altioribus standi Arn. do višjega mesta, alte ascendere Ci., alte spectare Ci. oči visoko povzdigovati = visoko meriti, za visokim težiti, ingenium altissime assurgit Plin. iun.; occ. visok = visokomiseln, vzvišen, vznesen, veličasten: homo alta mente praeditus Ci. z visokomiselnostjo obdarovan, visokomiseln, qui altiore animo sunt Ci., magnus et altus vir, vir altus et excellens Ci., altus, excelsus, humana despiciens Ci., digna prorsus cogitatio animo tuo, sed altior nostro Cu., altissimum planeque poëticum ingenium Plin. iun., nihil altum, nihil magnificum ac divinum suscipere possunt qui... Ci., neque humilem et abiectam orationem nec nimis altam et exaggeratam probat Ci., alta in senatu sententia Val. Max. pomenljiva, tehtna, artes altiores, altiores disciplinae, altissima eruditio ac prudentia Q., altior prudentia, altissima moderatio Val. Max., altiores litterae Sen. ph., ille dies virtutem Catonis altissime illuminavit Vell. zelo veličastno; pesn.: alto vultu dona reicere H. s ponosnim obrazom = s ponosno prevzetnostjo; kot epiteton bogov, imenitnih oseb in poosebljenih bitij prevzvišen, veličasten: Apollo, Iuppiter V., Caesar H., Roma O.; po rojstvu visok, visokoroden, visokega rodu: Sarpedon V., Aeneas H., inter altissimas condiciones generum eligere Plin. iun. izmed najvišjih krogov; o glasu zvočen, zveneč: altiore voce Cat., altissimus sonus Q.

3. kot subst. neutr. višina, vrh: aedificia in altum edita T., in altum editae arces Sen. ph., quae nervo tormentisve in altum exprimuntur Sen. ph., arcu alta petens V. na vrh mereč, Troes alta tenent V. vrh (zidovja); pren.: ordo (senatorius) quasi... editus in altum Ci., quidquid in altum fortuna tulit, ruitura levat Sen. tr.; occ.
a) nebeška višava, nebo: ex alto... praepes laeva volavit avis Enn. ap. Ci., altum petiere nidis relictis V., Maiā genitum demittit ab alto V., glomerant tempestatem imbribus atris collectae ex alto nubes V., Iuppiter ex alto periuria ridet amantum O., vapor ex alto cadit rursumque in altum redit Plin., surgentia in altum cacumina oleae Q.
b) (visoko =) široko (odprto) morje (= mare ali aequor altum), morje: in alto iactari Ci., in portum ex alto invehi Ci., vela in altum dare L., Auct. b. Afr., V., (naves) in altum provectae C., naves... nisi in alto constitui non poterant C., multum ille et terris iactatus et alto V. po kopnem in po morju, altum tenere V., eminet... in altum lingua, in qua sita est (Cassandrea) L.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens nec reperit locum consistendi Ci., ego in alto vitiorum omnium sum Sen. ph. zibljem se na morju vseh napak.

II. (če se meri od zgoraj navzdol)

1. globok (naspr. summus): gurges, portus, flumina V., ponti maria alta V. globoko morsko valovje, altior aqua C., flumen latissimum atque altissimum C., altissima flumina C., Cu., altus limus Cu., alta fundamenta theatri V., altae stirpes stultitiae, altissimae radices Ci., pectus altum, vulnus altum V., caput abdidit alte V., alte vulnus adactum V., ferrum haud alte in corpus descendisse L., non alte percusso corde sagittā O., nunquam tam alte penetrasse telum... cognoverant Cu., sulcus altius impressus Ci., alte finditur cuneis in solidum via V., repetiti (tracti Sen. ph.) altius gemitus Sen. rh. Raztezanje z acc.: fundamenta bona facito alta pedes V Ca., quinquaginta cubita altum mare Plin., minimum alte pedem Col.; z abl. mensurae pri komp.: lacus XL cubitis altior Plin. iun.

2. pren. globok = trd(en): somnus altus H., L., Cu. ali altior Cu. ali altissimus Sen. ph., quies V., sopor Cu., otium Plin. iun., silentium Sen. ph., silentia alta V., altissimum silentium Q., Amm., tranquillitas altissima Plin. iun., a. oblivio Sen. ph., nox Sen. ph. et tr., Ap. trda, črna, alte conquiesse Afr. fr.; occ. globok =
a) ki je notri (v globini), ki tiči globoko notri v..., ki tiči globoko, notranji: manet alta mente repostum iudicium V. globoko v srcu (κατα φρένα βαϑεῖαν Hom.), premit altum corde dolorem V. globoko v srce, altus gemitus V. globok, ki prihaja iz globoke notranjosti, altiores gemitus Sen. rh., altius malum Cu., altus pudor Plin. iun., timor a. Petr., altior pavor T., altior sollicitudo, altior animi motus Q., penitus atque alte... sententiam legis introspicere Gell., quod verbum altius in eius pectus descendit S., verbum transferre altius Ci. presmelo, altius animis maerere T., haec odia altissime sedent Ps.-Q.
b) tajen, skrit: sin altior istis sub precibus venia ulla latet V., alta dissimulatione premere consilium Cu., altiore concepta consilio Cu., altiorem iracundiam alicuius vereri T.

3. kot subst. neutr. glob(oč)ina, notranjost, dno: ex alto emergere Ci., alto se immergere, in altum praecipitare Cu., alta pelagi V. morske globočine, tranquilla per alta V. mirne globočine, soluta rate in altum (sc. Rhodani) rapi L., in altum concedere Lucr. v notranjost hiše, noter v hišo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animi ciere L., attractus ab alto spiritus V. iz globine prsi, ex alto dissimulare O. globoko, innatans verborum facilitas in altum reducetur Ci. površnost... se bo poglobila, non ex alto venire nequitiam, sed summo, quod aiunt, animo inhaerere Sen. ph.

III. (če se meri v daljavo)

1. ki sega (se razteza) globoko (daleč) noter ali nazaj, daljen: portu se condidit alto V. daleč je prodrl, ex alto luco V. daleč iz loga, longe et alte petitum proëmium Ci. ali oratio alte repetita Ci., altius ordiri ac repetere memoriam Ci. ki sega bolj nazaj, bolj od kraja, bellum altius expedire T. obširneje (natančneje) popis(ov)ati, rem altius perspicere Ci. globlje premišljati, altius persequi aliquid Plin. dalje zasledovati.

2. pren. (časovno) oddaljen, (pra)star: Claudia genus Clauso referebat ab alto O., alto a sanguine Teucri V., alta vetustas Sil. starodavni čas, starodavnost, altior memoria Ci. starejši časi, altius omnem expediam prima repetens ab origine famam V. posegajoč bolj nazaj (t.j. v davne čase).

3. subst. altum -ī, n dalja, daljina: quid causas petis ex alto? V. od daleč, tako tudi: aliquid ex alto appetere Acc. fr. ali repetere Ci.

aluminij samostalnik
(kovina) ▸ alumíniumSopomenke: Al

alūta -ae, f (gl. alūmen)

1. galunovo usnje (z galunom mehko ustrojeno usnje), nekaka irhovina ali kordovan: Plin., Mart., Aus., pelles pro velis alutaeque tenuiter confectae C.; pren. mlahavo moško spolovilo: Mart.

2. met. iz galunovega usnja narejene stvari:
a) jermenje pri čevljih, (kordovanski) čevelj: Mart., Iuv., pes malus in nivea celetur aluta O.
b) usnjata mošnja: Luc. ap. Non., tumida superbus aluta Iuv.
c) lepotilni obliž: parvaque sinceras velat aluta genas O.

alveus -ī, m (alvus)

1. trebušasta, podolgovata globanja, votlina, duplina: apes examina condunt, corticibusque cavis vitiosaeque ilicis alveo V.; poseb. trup ladje: alvei navium S., L.

2.
a) nečke, korito, kadunja: alveo expositi O., alveus, quo expositi erant pueri L.
b) kopanja, jarin: alveus (balnearum) Ci., in alveum descendere Corn., alveus fagineus tepidis impletur aquis O.
c) (nečkasta, t. j. visokorobna) deska za kockanje: tesserae, quas in alveo ludentes iaciunt Vitr.; met. kockanje: Varr. ap. Non., Val. Max.
č) okopni koš: Veg.
d) panj, ulj: rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib.
e) kopanja = iz enega debla izdolben čoln: cavabant ex singulis arboribus... alveos informes L.; pesn. čoln, ladja sploh: simul accipit (Charon) alveo ingentem Aenean V., canas alveus haurit aquas O., portabat sanctos alveus ille viros Pr.
f) rečna struga: assuetae ripis volucres et fluminis alveo V., Tusco denatat alveo H., iumentum ex medio alveo in suam ripam trahere L., nec torrentes influunt, qui placide manantis (amnis) alveum turbent Cu., alv. manu factus Plin. = prekop (naspr. alv. naturalis), alv. solitus T. prava struga.
g) podolgovat jarek, kamor se devajo ključi (= trsne sadike): Col., Plin.

alzar [z/c] dvigniti, povečati, razširiti; odvzeti, skriti; shraniti; izločiti; podložiti (netrdno stoječ predmet); preklicati, ukiniti; (z)graditi (stavbe); ustaviti (delo); splašiti (divjačino); pobuniti; ledino orati; staviti; poveličevati; zjasniti se (vreme)

alzar las anclas dvigniti sidro
alzar la casa iz-, pre-seliti se
alzar el codo pregloboko v kozarec pogledati, preveč piti
alzar el gallo glavo pokonci nositi
alzar el grito krik dvigniti, groziti; pritožiti se
alzar la mano z roko pretiti
alzar (por) rey oklicati za kralja
alzar la tienda opustiti trgovino, propasti
alzar velas pluti z razpetimi jadri
alzar el vuelo odleteti, ubežati
alzarse vstati, zravnati se, dvigniti se (cene); upreti se (ljudstvo); na konce prstov se postaviti; vložiti priziv
alzarse con los fondos pobegniti z blagajno (denarjem)
alzarse a mayores prevzeti se, širokoustiti se, bahati se
alzar de eras pod streho spraviti (žito)

amalocia -ae, f (najbrž izpeljanka iz gr. ἀμαλός, at. ἁμαλός mehek, nežen) kamilica: Ap. h.

amalusta -ae, f (najbrž izpeljanka iz gr. ἀμαλός, at. ἁμαλός mehek, nežen) kamilica: Ap. h.

amaterizem samostalnik
1. (neprofesionalna dejavnost) ▸ amatörizmus
Praktično sem iz popolnega amaterizma prišla v klub, ki je profesionalen na vseh področjih. ▸ Gyakorlatilag a teljes amatörizmusből egy minden téren profi klubba érkeztem.
Prejel naj bi 15 dolarjev plačila, kar je bilo proti vsem pravilom strogega amaterizma. ▸ Állítólag 15 dollár fizetést kapott, ami ellentmondott a szigorú amatörizmus minden szabályának.

2. izraža kritiko (slabo opravljeno delo) ▸ amatörizmus [rosszul végzett munka] ▸ hozzá nem értés
Gre za obrtniški amaterizem prve vrste. ▸ kontrastivno zanimivo Teljesen hozzá nem értő módon elvégzett kisiparosi munkáról van szó.
Sedanja vlada zelo kritizira ta sklep in ga označuje kot popoln amaterizem. ▸ A jelenlegi kormány erősen bírálja ezt a határozatot, és teljes amatörizmusként tünteti fel.