Franja

čúti¹ (-újem) imperf., perf.

1. (slišati) sentire, udire:
povem samo to, kar sem čutil dico soltanto quello che ho sentito con le mie proprie orecchie

2. (seznaniti se s poslušanjem, izvedeti kaj) sentire:
čuti za koga sentir parlare di qcn.

3. star. (uslišati) esaudire
PREGOVORI:
da se resnica spozna, treba je čuti oba zvona per sapere la verità bisogna sentire tutt'e due le campane

čútiti (-im)

A) imperf. ➞ začutiti

1. (zaznavati s čutili) sentire:
čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

4. (imeti čustva, občutke) sentire:
čutiti žalost sentire, provare dolore
čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

1. sentirsi:
ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare

čúvati (-am)

A) imperf.

1. custodire, guardare:
pes čuva hišo il cane custodisce la casa

2. aver cura di; tutelare

B) čúvati se (-am se) imperf. refl.
čuvati se koga, česa guardarsi da qcn., qcs.

čvŕst ferme, solide, robuste, vigoureux, énergique

biti čvrstega zdravja se porter comme un charme, être plein de santé, respirer la santé
čvrst les bois moški spol parfait, duramen moški spol

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

dactylo(graphie) [-grafi] féminin strojepisje, tipkanje

apprendre la dactylo učiti se strojepisja, tipkanja

dador moški spol dajalec, darovalec

el dador de la presente prinašalec tega pisma

dahníti souffler, exhaler

dahniti v, na kaj souffler sur, faire de la buée sur

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente

dajáti dar; producir; rendir

(ne) dajati komu prav (no) dar la razón a alg
dajati povod za dar lugar a; dar pie (ali motivo) para
dajati privatne ure (lekcije) dar clases particulares
dajati (ob)račun o rendir cuentas de
dajati je prijetneje kot jemati más vale dar que tomar

daktilografíja dactylographie ženski spol

uči se daktilografije elle apprend la dactylo(graphie)

dáleč loin

od daleč de loin
na daleč au loin
kako daleč? à quelle distance?
kakor daleč seže oko aussi loin que peut porter la vue
daleč naokoli loin alentour (ali à la ronde)
daleč najboljši de loin le meilleur

dáleč lejos

(ne) daleč od tu (no) lejos de aquí
od daleč de(sde) lejos
kar najbolj daleč lo más lejos posible
daleč prekašati superar en mucho
predaleč iti ir demasiado lejos
kakor daleč seže oko a pérdida de vista
daleč sem od tega, da bi to mislil estoy (muy) lejos de pensarlo
še daleč mi ni za to eso me está muy lejos
je postaja daleč od tu? ¿está lejos de aquí la estación?
to gre predaleč esto ya es demasiado
s tem ne boš daleč prišel con eso no llegarás muy lejos
kako daleč je od tu do ...? ¿qué distancia hay de aquí a...?
daleč od oči, daleč od srca lejos de vista, lejos de corazón

dálje adv.

1. (bolj daleč) più lontano:
pren. ne videti dalje od svojega nosa non vedere più lontano del proprio naso

2. (izraža daljše trajanje) più a lungo di:
dalje časa da molto tempo, parecchio tempo, un certo tempo

3. (izraža premikanje od določenega mesta) più avanti; in poi:
na desno je polje, dalje gozd a destra è la campagna, più avanti il bosco
slikarstvo od impresionistov dalje la pittura dagli impressionisti in poi

4. (v vezniški rabi) e, quindi:
in tako dalje eccetera

dalla prep. da + la

dalle [dal] féminin kamnita, marmorna plošča; kamnit lijak; populaire grlo; populaire nič

dalle funèbre plošča, ki pokriva grob
dalle funéraire, tumulaire nagrobna plošča
avoir la dalle en pente (populaire) rad (ga) piti
se rincer la dalle (populaire) piti
je n' (ali j') entrave que dalle, je n'y comprends que dalle ničesar ne razumem

dama f

1. dama, gospa:
fare la gran dama, darsi arie da gran dama delati se imenitno gospo
dama di compagnia družabnica

2. dama (pri plesu)

3. toskansko pog. zaročenka

4. igre dama (karta)

5. igre dama (igra)

dame¹ [dam] féminin dama, gospa, poročena ženska; juridique, populaire soproga, žena; gospodarica (hiše); dama (igra, karta), kraljica (pri šahu); kralj (pri kegljanju); technique zabijač, oven, tolkač; marine vilice, luknja za namestitev vesla

dame de charité, d'œuvres članica dobrodelnega društva
dame du Ciel (religion) Devica Marija
dame de compagnie družabnica
dame de comptoir blagajničarka, prodajalka
dames de la halle (pariške) prodajalke na trgu, branjevke
la dame de mes pensées (humour) gospa mojega srca
dame d'honneur častna, dvorna dama
dame de la maison hišna gospa, gospodinja
dame patronesse pokroviteljica
dame pneumatique mehaničen zabijač na stisnjen zrak
la première dame de France žena predsednika republike
dame de trèfle križeva dama (pri kartah)
coiffeur masculin pour dames damski frizer
compartiment masculin de dames seules kupé za ženske
(jeu masculin de) dames dama (igra)
(familier) ma petite dame, ma bonne dame! gospa (moja)!
faire échec à la dame dati šeh kraljici (pri šahu)

damnificado (moški spol) oškodovan(ec)

los damnificados de la guerra vojni oškodovanci

Damocle m Damokles:
la spada di Damocle pren. Damoklejev meč