Franja

effimero agg.

1. enodneven

2. kratkotrajen, minljiv:
le gioie effimere del successo kratkotrajne radosti uspeha

ego pron. personale 1. osebe (prim. gr. έγω[ν]; odvisni edninski skloni iz kor. me [gl. meus]; glede množinskih sklonov gl. nōs)

1. jaz; nom. le, če je poudarjen: meruimus et ego et pater Pl., ego sum ille consul, qui … Ci., nam Polydorus ego V.; pri historičnem inf.: ego instare, ego legem recitare Ci.; elipt.: quid ego plura de Gavio (sc. dicam)? Ci.; subst.: alter ego, ego alter idem Ci., Plin. iun. (gl. alter); mei kot gen. partitivus: pars melior mei O. boljši del mojega bistva, v pl.: nostri melior pars animus est Sen. ph.; dat.: mihi, kontr. mī, poseb. kot dat. ethicus: sit mihi (orator) tinctus litteris Ci., post mihi commissa luetis V., quid mihi Celsus agit? H. kaj mi počenja Celzus, kaj dela moj Celzus, v pl.: quid ait tandem nobis Sannio? Ter.; mihi = meā sententiā, meo iudicio po mojem mnenju: ille mihi ante alios fortunatusque laborum egregiusque animi V., dic mihi, quibus in terris … et eris mihi magnus Apollo V.; acc. mē: sine me me pontus habet O. morje mi je uničilo življenje, čeprav ne mojega telesa; neodvisen acc. mē pri vzkliku: (heu) me miserum! Ci. oj me, siromaka! joj mi, siromaku!, o me infelicem! Ci.; nom. pl. nōs = ego (pl. modestiae): nos patriam fugimus V., tako tudi abl. pl. nōbis = me: quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci.; abl. in dat. pl. celo pri sg.: absente nobis (= me) Ter., insperanti nobis (= mihi) Cat., nobis merenti Tib.; v pl. je dvojen gen. nostri in nostrum; nostri je pravzaprav gen. sg. zaimka noster in pomeni: enega od nas, vsakega izmed nas, torej nas; večinoma objektno: propter odium nostri Ci. do nas, miserere nostri, immemor nostri Ci., ne pecces studio nostri H. iz ljubezni do mene; potem še nostrum množinska obl. = nas vseh; rabi se v zvezi z omnis: Roma communis nostrum omnium patria Ci., quae ad omnium nostrum vitam salutemque pertinent Ci., ali kot gen. partitivus: nemo nostrum, uterque nostrum, quotusquisque nostrum?, nostrum unumquemque norunt Ci., de unoquoque nostrum Ci.

2. met.
a) ad me k meni = v mojo hišo, k mojim: eamus ad me Ter., neque domum umquam ad me litteras mittam Ci. ep. svojcem; apud me doma pri meni, v moji hiši: Phoebo sua semper apud me munera erunt V.
b) α) a me iz mojega (svojega), namreč imetja, ob moji (svoji) mošnji: a me argentum dedi Pl., se a me solvere Ci β) a me, a nobis iz moje (naše) hiše: Pl.

Opomba: Zaimek se krepi ali s pte (= sam): mihipte, mepte Ca., Pl., ali z met jaz sam, jaz s svoje strani ali le poudarjeni jaz: egomet (meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet): Ci. idr., cum Arvenis nosmet coniungere C., quis exsistumet memet studium meum laudando extollere S., tudi mihimet ipsi, memet ipsum, nosmet ipsos Kom., Ci. idr.; redkeje v podvojeni obl. mēmē: meme (deus) ad graviora reservat Sil. — Star. obl.: gen. sg. mis = mei: po Prisc. in Serv.; enozložen dat. sg. mei: Pl., Nov. fr., Cat., tudi mē: Varr.; acc. sg. mehe: Pac. fr., prim. Q. (I, 5, 21), in med.: Enn. fr., Caecil. fr., Pl.

einbüßen izgubiti; an etwas einbüßen izgubiti dobršen del (česa)

ekípa equipo m

državna ekipa equipo nacional
kapetan ekipe capitán m (del equipo)
nogometna ekipa equipo de fútbol
reševalna ekipa equipo de salvamento

eksponènt (-ênta) m

1. esponente, rappresentante:
eksponent begunske vlade rappresentante del governo in esilio

2. mat. esponente

ekstremiteta samostalnik
ponavadi v množini, anatomija (del telesa) ▸ végtag

ekvivalènt (-ênta) m equivalente:
mehanski ekvivalent toplote equivalente meccanico del calore
kem. kemični ekvivalent equivalente chimico

element¹ [ê] moški spol (-a …) das Element (tudi matematika); (člen) das Glied; (sestavni del) das Bauelement, der Baustein (logični Logikbaustein)
gradbeni element das Bauteil
(montažni Fertigbauteil); das Stück (montažni dimniški Kaminformstück), -element (dekoracijski Dekorationselement, gorivni Brennelement, Brennstoffelement, higrometrski [Feuchtigkeitsmeßelement] Feuchtigkeitsmesselement, konstrukcijski Konstruktionselement, krmilni Steuerelement, merilni [Meßelement] Messelement, ničelni Nullelement, oblikovni Formelement, ogrevalni Heizelement, okrasni Schmuckelement, stikalni Schaltelement, stilni Stilelement, strojni Maschinenelement, strukturni Strukturelement, suhi Trockenelement, tirni Bahnelement, tiskovni Druckelement, uparjalni Verdampferelement, vezni Verbindungselement, Voltov Volta-Element, življenjski Lebenselement)
opečni element der Formstein
nosilni element das Tragwerk
gradnja z montažnimi elementi die Fertigbauweise
kuhinja iz elementov die Anbauküche
figurativno biti v elementu in seinem Element sein

élément [elemɑ̃] masculin element, prvina; osnovni pojem; militaire enota, oddelek; pluriel začetni pojmi, podlaga

les quatre éléments štirje elementi
les éléments naravne sile (zlasti veter in voda)
élément d'actif, de passif (commerce) aktivna, pasivna postavka
éléments motorisés (militaire) motorizirani oddelki
élément constitutif, essentiel bistvena sestavina
élément liquide voda
élément de rechange nadomestni del
c'est son élément to je njegovo najljubše področje
être dans son élément biti v svojem elementu
en être aux premiers éléments biti v prvih začetkih

elevazione f

1. dvig, višina (tudi pren.):
elevazione del terreno vzpetina

2. relig. povzdigovanje (pri maši)

3. astr., voj. elevacija

4.
elevazione a potenza mat. potenciranje

elíta (-e) f knjiž. élite:
duhovna elita naroda l'élite intellettuale del Paese

embankment [imbǽŋkmənt] samostalnik
nabrežje, nasip, brežina

the Embankment del nabrežja ob Temzi v Londonu

eminēnza f

1. vzpetina, grič

2. pren. odličnost, vzvišenost, izjemnost:
l'eminenza del suo ingegno vzvišenost njegovega uma

3. eminenca, prevzvišenost (kardinalski naslov)

emisíja (-e) f

1. ekon. (izdaja vrednostnih papirjev ipd. v promet) emissione:
emisija denarja, državnih obveznic, znamk emissione di biglietti di banca, di buoni del Tesoro, di francobolli

2. fiz. (oddajanje valov, sevanje) emissione, irradiazione:
termična emisija emissione termica

3. knjiž. rad. trasmissione:
radijska, televizijska emisija trasmissione radio, radiofonica, trasmissione televisiva

empiričen pridevnik
(izkustven) ▸ empirikusSvojih trditev ni vedno podprla z močnimi empiričnimi dokazi. ▸ Állításait nem mindig támasztotta alá empirikus bizonyítékokkal.
Raziskovalna naloga vsebuje teoretični in empirični del. ▸ A kutatás teoretikus és empirikus részből tevődik össze.
Povezane iztočnice: empirična literarna veda, empirična literarna znanost

empleo moški spol raba, uporaba, poraba; služba, posel

modo de empleo navodilo za uporabo
dar empleo zaposliti
suspender a uno del empleo koga začasno odstaviti s službenega mesta

empréstito moški spol posojilo

empréstito del Estado, empréstito público državno posojilo
empréstito forzado prisilno posojilo
empréstito de guerra vojno posojilo
contraer (hacer) un empréstito najeti posojilo

enáčba (-e) f mat., kem. equazione:
rešitev enačbe soluzione dell'equazione
enačba z eno neznanko equazione a un'incognita
algebrajska, algebrska enačba equazione algebrica
diferencialna enačba equazione differenziale
enačba prve stopnje, linearna enačba equazione lineare
kvadratna enačba equazione quadratica
astr. časovna enačba equazione del tempo

enajstina samostalnik
(del celote) ▸ tizenegyed

end¹ [end] samostalnik
konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

East End vzhodni del Londona
at the far end na drugem koncu
to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
to come to an end končati se
to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
no end of a fellow sijajen dečko
pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
in the end na koncu, končno
geometrija the end of the line krajišče
no end of neskončno, neizmerno
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
the latter end starost, smrt
at a loose end brez posebnega opravila
to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
to no end zaman
shoemaker's end dreta
to the end that zato, da bi
to what end? čemu?
West End zahodni del Londona
end to end po dolžini, drug za drugim
at your end pri vas, v vašem kraju
to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika