Franja

Zadetki iskanja

  • effimero agg.

    1. enodneven

    2. kratkotrajen, minljiv:
    le gioie effimere del successo kratkotrajne radosti uspeha
  • ego pron. personale 1. osebe (prim. gr. έγω[ν]; odvisni edninski skloni iz kor. me [gl. meus]; glede množinskih sklonov gl. nōs)

    1. jaz; nom. le, če je poudarjen: meruimus et ego et pater Pl., ego sum ille consul, qui … Ci., nam Polydorus ego V.; pri historičnem inf.: ego instare, ego legem recitare Ci.; elipt.: quid ego plura de Gavio (sc. dicam)? Ci.; subst.: alter ego, ego alter idem Ci., Plin. iun. (gl. alter); mei kot gen. partitivus: pars melior mei O. boljši del mojega bistva, v pl.: nostri melior pars animus est Sen. ph.; dat.: mihi, kontr. mī, poseb. kot dat. ethicus: sit mihi (orator) tinctus litteris Ci., post mihi commissa luetis V., quid mihi Celsus agit? H. kaj mi počenja Celzus, kaj dela moj Celzus, v pl.: quid ait tandem nobis Sannio? Ter.; mihi = meā sententiā, meo iudicio po mojem mnenju: ille mihi ante alios fortunatusque laborum egregiusque animi V., dic mihi, quibus in terris … et eris mihi magnus Apollo V.; acc. mē: sine me me pontus habet O. morje mi je uničilo življenje, čeprav ne mojega telesa; neodvisen acc. pri vzkliku: (heu) me miserum! Ci. oj me, siromaka! joj mi, siromaku!, o me infelicem! Ci.; nom. pl. nōs = ego (pl. modestiae): nos patriam fugimus V., tako tudi abl. pl. nōbis = me: quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci.; abl. in dat. pl. celo pri sg.: absente nobis (= me) Ter., insperanti nobis (= mihi) Cat., nobis merenti Tib.; v pl. je dvojen gen. nostri in nostrum; nostri je pravzaprav gen. sg. zaimka noster in pomeni: enega od nas, vsakega izmed nas, torej nas; večinoma objektno: propter odium nostri Ci. do nas, miserere nostri, immemor nostri Ci., ne pecces studio nostri H. iz ljubezni do mene; potem še nostrum množinska obl. = nas vseh; rabi se v zvezi z omnis: Roma communis nostrum omnium patria Ci., quae ad omnium nostrum vitam salutemque pertinent Ci., ali kot gen. partitivus: nemo nostrum, uterque nostrum, quotusquisque nostrum?, nostrum unumquemque norunt Ci., de unoquoque nostrum Ci.

    2. met.
    a) ad me k meni = v mojo hišo, k mojim: eamus ad me Ter., neque domum umquam ad me litteras mittam Ci. ep. svojcem; apud me doma pri meni, v moji hiši: Phoebo sua semper apud me munera erunt V.
    b) α) a me iz mojega (svojega), namreč imetja, ob moji (svoji) mošnji: a me argentum dedi Pl., se a me solvere Ci β) a me, a nobis iz moje (naše) hiše: Pl.

    Opomba: Zaimek se krepi ali s pte (= sam): mihipte, mepte Ca., Pl., ali z met jaz sam, jaz s svoje strani ali le poudarjeni jaz: egomet (meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet): Ci. idr., cum Arvenis nosmet coniungere C., quis exsistumet memet studium meum laudando extollere S., tudi mihimet ipsi, memet ipsum, nosmet ipsos Kom., Ci. idr.; redkeje v podvojeni obl. mēmē: meme (deus) ad graviora reservat Sil. — Star. obl.: gen. sg. mis = mei: po Prisc. in Serv.; enozložen dat. sg. mei: Pl., Nov. fr., Cat., tudi mē: Varr.; acc. sg. mehe: Pac. fr., prim. Q. (I, 5, 21), in med.: Enn. fr., Caecil. fr., Pl.
  • einbüßen izgubiti; an etwas einbüßen izgubiti dobršen del (česa)
  • ekípa equipo m

    državna ekipa equipo nacional
    kapetan ekipe capitán m (del equipo)
    nogometna ekipa equipo de fútbol
    reševalna ekipa equipo de salvamento
  • eksponènt (-ênta) m

    1. esponente, rappresentante:
    eksponent begunske vlade rappresentante del governo in esilio

    2. mat. esponente
  • ekstremiteta samostalnik
    ponavadi v množini, anatomija (del telesa) ▸ végtag
    kosti ekstremitet ▸ végtagok csontjai
    spodnje ekstremitete ▸ alsó végtagok
    zgornje ekstremitete ▸ felső végtagok
    gibanje ekstremitet ▸ végtagok mozgása
  • ekvivalènt (-ênta) m equivalente:
    mehanski ekvivalent toplote equivalente meccanico del calore
    kem. kemični ekvivalent equivalente chimico
  • element1 [ê] moški spol (-a …) das Element (tudi matematika); (člen) das Glied; (sestavni del) das Bauelement, der Baustein (logični Logikbaustein)
    gradbeni element das Bauteil
    (montažni Fertigbauteil); das Stück (montažni dimniški Kaminformstück), -element (dekoracijski Dekorationselement, gorivni Brennelement, Brennstoffelement, higrometrski [Feuchtigkeitsmeßelement] Feuchtigkeitsmesselement, konstrukcijski Konstruktionselement, krmilni Steuerelement, merilni [Meßelement] Messelement, ničelni Nullelement, oblikovni Formelement, ogrevalni Heizelement, okrasni Schmuckelement, stikalni Schaltelement, stilni Stilelement, strojni Maschinenelement, strukturni Strukturelement, suhi Trockenelement, tirni Bahnelement, tiskovni Druckelement, uparjalni Verdampferelement, vezni Verbindungselement, Voltov Volta-Element, življenjski Lebenselement)
    opečni element der Formstein
    nosilni element das Tragwerk
    gradnja z montažnimi elementi die Fertigbauweise
    kuhinja iz elementov die Anbauküche
    figurativno biti v elementu in seinem Element sein
  • élément [elemɑ̃] masculin element, prvina; osnovni pojem; militaire enota, oddelek; pluriel začetni pojmi, podlaga

    les quatre éléments štirje elementi
    les éléments naravne sile (zlasti veter in voda)
    élément d'actif, de passif (commerce) aktivna, pasivna postavka
    éléments motorisés (militaire) motorizirani oddelki
    élément constitutif, essentiel bistvena sestavina
    élément liquide voda
    élément de rechange nadomestni del
    c'est son élément to je njegovo najljubše področje
    être dans son élément biti v svojem elementu
    en être aux premiers éléments biti v prvih začetkih
  • elevazione f

    1. dvig, višina (tudi pren.):
    elevazione del terreno vzpetina

    2. relig. povzdigovanje (pri maši)

    3. astr., voj. elevacija

    4.
    elevazione a potenza mat. potenciranje
  • elíta (-e) f knjiž. élite:
    duhovna elita naroda l'élite intellettuale del Paese
  • embankment [imbǽŋkmənt] samostalnik
    nabrežje, nasip, brežina

    the Embankment del nabrežja ob Temzi v Londonu
  • eminēnza f

    1. vzpetina, grič

    2. pren. odličnost, vzvišenost, izjemnost:
    l'eminenza del suo ingegno vzvišenost njegovega uma

    3. eminenca, prevzvišenost (kardinalski naslov)
  • emisíja (-e) f

    1. ekon. (izdaja vrednostnih papirjev ipd. v promet) emissione:
    emisija denarja, državnih obveznic, znamk emissione di biglietti di banca, di buoni del Tesoro, di francobolli

    2. fiz. (oddajanje valov, sevanje) emissione, irradiazione:
    termična emisija emissione termica

    3. knjiž. rad. trasmissione:
    radijska, televizijska emisija trasmissione radio, radiofonica, trasmissione televisiva
  • empiričen pridevnik
    (izkustven) ▸ empirikus
    empirična raziskava ▸ empirikus kutatás
    empirični dokazi ▸ empirikus bizonyítékok
    empirični podatki ▸ empirikus adatok
    empirične ugotovitve ▸ empirikus megállapítás
    empirična metoda ▸ empirikus módszer
    empirična znanost ▸ empirikus tudomány
    povsem empiričen ▸ teljesen empirikus
    teoretičen in empiričen ▸ teoretikus és empirikus
    empirično gradivo ▸ empirikus anyag
    Svojih trditev ni vedno podprla z močnimi empiričnimi dokazi. ▸ Állításait nem mindig támasztotta alá empirikus bizonyítékokkal.
    Raziskovalna naloga vsebuje teoretični in empirični del. ▸ A kutatás teoretikus és empirikus részből tevődik össze.
    Povezane iztočnice: empirična literarna veda, empirična literarna znanost
  • empleo moški spol raba, uporaba, poraba; služba, posel

    modo de empleo navodilo za uporabo
    dar empleo zaposliti
    suspender a uno del empleo koga začasno odstaviti s službenega mesta
  • empréstito moški spol posojilo

    empréstito del Estado, empréstito público državno posojilo
    empréstito forzado prisilno posojilo
    empréstito de guerra vojno posojilo
    contraer (hacer) un empréstito najeti posojilo
  • enáčba (-e) f mat., kem. equazione:
    rešitev enačbe soluzione dell'equazione
    enačba z eno neznanko equazione a un'incognita
    algebrajska, algebrska enačba equazione algebrica
    diferencialna enačba equazione differenziale
    enačba prve stopnje, linearna enačba equazione lineare
    kvadratna enačba equazione quadratica
    astr. časovna enačba equazione del tempo
  • enajstina samostalnik
    (del celote) ▸ tizenegyed
  • end1 [end] samostalnik
    konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

    East End vzhodni del Londona
    at the far end na drugem koncu
    to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
    up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
    to come to an end končati se
    to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
    no end of a fellow sijajen dečko
    pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
    my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
    to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
    to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
    in the end na koncu, končno
    geometrija the end of the line krajišče
    no end of neskončno, neizmerno
    the end justifies the means namen posvečuje sredstva
    to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
    the latter end starost, smrt
    at a loose end brez posebnega opravila
    to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
    to no end zaman
    shoemaker's end dreta
    to the end that zato, da bi
    to what end? čemu?
    West End zahodni del Londona
    end to end po dolžini, drug za drugim
    at your end pri vas, v vašem kraju
    to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika