Franja

ajeno tuj, drugim pripadajoč; različen, neprimeren; pomanjkljiv; nevešč

ajeno de (la) verdad zlagán, neresničen
estar ajeno de a. nobenih obvestil ne imeti o čem
estar ajeno de sí pozabiti nase; ves iz sebe biti
muy ajeno de hacer a. daleč od tega, da bi kaj napravil

akacija samostalnik
1. Acacia (drevo) ▸ akácia, akác
2. neštevno (les) ▸ akác, akácfaTla so razen v kopalnicah obložena s parketom iz parjene akacije, v kopalnicah so izbrali talno keramiko, ki je po videzu podobna lesu. ▸ A fürdőszobák kivételével, ahova famintázatú járólapokat választottak, a többi helyiségben gőzölt akácparkettát fektettek le.

akacijev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ akác
2. (izdelan iz akacijevega lesa) ▸ akácMalvazija se je izkazala za zelo hvaležno trto, saj je iz nje mogoče pridelati marsikaj, od penin, lahkih aperitivnih vin, vin iz hrastovih in akacijevih sodov do sladkih poslastic. ▸ A malvázia igencsak hálás szőlőfajta, sok minden készíthető belőle a pezsgőbortól a könnyű aperitifborokig, a tölgy- és akáchordókban érlelt boroktól a finom édességekig.

3. (o jedi) ▸ akác

akademizem samostalnik
1. (v umetnosti) ▸ akadémizmus
V kiparstvu je prelom stoletja pomenil hkrati tudi prelom z akademizmom 19. stoletja. ▸ A szobrászatban a századforduló szakítást jelentett a 19. századi akadémizmussal is.

2. izraža negativen odnos (teoretične, neživljenjske rešitve) ▸ akadémizmus [elméleti jellegű, életidegen megoldás]
Avtor je pripadnik nove generacije ustvarjalcev, ki so stopili iz akademizma ter se obrnili h gledalcem in bralcem. ▸ A szerző ahhoz az új alkotónemzedékhez tartozik, amely az akadémizmusból kilépve a nézőkhöz és az olvasókhoz fordult.

akrobatski pridevnik
1. (o gimnastičnih elementih in likih) ▸ akrobatikusPokazala sta jim prevale in podobne začetniške akrobatske prvine. ▸ Mutattak nekik szaltókat és hasonló alapszintű akrobatikus elemeket.
2. (o posebnih trikih v drugih športih) ▸ akrobatikusOb polčasu tekme bo gledalce zabavala akrobatska skupina Žabe. ▸ A mérkőzés félidejében a Békák akrobatacsoport szórakoztatja a nézőket.
Akrobatske prvine so bistvo obeh deskarskih disciplin. ▸ Az akrobatikus elemek mindkét snowboard-szakág lényegét jelentik.
Povezane iztočnice: akrobatski smučar, akrobatski rokenrol, akrobatski rock and roll, akrobatski rock'n'roll, akrobatsko zabijanje, akrobatsko smučanje

3. (o fizični spretnosti) ▸ akrobatikusKozlički veliko spijo, ko pa so naspani, vadijo akrobatske spretnosti po skalovju in med grmovjem. ▸ A kecskegidák sokat alszanak, és amikor kipihenték magukat, akkor a sziklákon és a bokrok között gyakorolják akrobatikus képességeiket.Med vožnjo sva molčala, opazovala sva promet in akrobatske sposobnosti slovenskih voznikov. ▸ Vezetés közben csendben figyeltük a forgalmat és a szlovén sofőrök akrobatikus képességeit.

4. (o akrobatskem letenju) ▸ akrobatikusRim je preletavala akrobatska skupina vojaškega letalstva, ki je priletela iz Furlanije. ▸ Róma felett egy Friuliból érkezett akrobatikus katonai műrepülőcsapat repült át.
Looping je akrobatska figura v letalstvu. ▸ A looping az akrobatikus repülés egy figurája.
Povezane iztočnice: akrobatski pilot, akrobatsko letalo, akrobatski letalec, akrobatsko letenje

akrostih samostalnik
pesništvo (rek iz začetnih črk) ▸ akrosztichon

āla -ae, f

1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.

2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.

3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.

alabastrītēs -ae, m (gr. ἀλαβαστρίτης, sc. λίϑος) alabaster, vrsta marmorja, iz katerega so delali mazilne stekleničke (gl. alabaster) in druge posode: Plin.

alabastrn pridevnik
(iz alabastra) ▸ alabástrom

alambrado žičen, žičast

alambrado m mreža iz žice; žična ograja

alarm¹ [əlá:m] samostalnik
preplah, strah, nemir; budilka

to give (ali raise, sound) the alarm dati znak za alarm
to cause alarm povzročiti nemir
alarm blast sirena
to take alarm vznemiriti se
in great alarm ves iz sebe

Albīnus -ī, m Albin, priimek, zlasti Postumijevega rodu, iz katerega je poseb. znan A. Postumius Albinus Avel Postumij Albin, konz. l. 151, zelo izobražen mož, ki je napisal rim. zgodovino v gr. jeziku: Ci., Gell. Nekega oderuha Albina omenja: H.

Albius 3 (albus) Albij(ev), ime rim. rodu. Znani so poseb.:

1. Albius Tibullus Albij Tibul, najznamenitejši rim. elegik, Horacijev prijatelj: H.

2. Statius Alb. Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rim. vitez iz Larina, umoril je svojega svaka Avrija in dva svojih sinov ter poizkusil usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi si pridobil njegovo premoženje. Ko ga je Kluencij l. 74 tožil, se je najprej skušal rešiti s podkupovanjem sodnikov; ko se mu to ni posrečilo, je šel, da bi se izognil obsodbi, prostovoljno v pregnanstvo, kjer je l. 69 umrl: Ci.

3. njegov istoimenski sin, ki je na prigovarjanje svoje mačehe obtožil Kluencija podkupovanja in zastrupitve svojega očima: Ci.

4. Sabinus Albij Sabin Albij, Ciceronov sodedič: Ci. ep. Nekega sicer neznanega Albija omenja H. (Sat. I, 4, 29 in 109). — Od tod adj. Albiānus 3 Albijev: iudicium, pecunia (starejšega Stacija Albija Opijanika) Ci., negotium (s Sabinom Alb. zaradi prodaje dediščine na dražbi) Ci.

albulus 3 (demin. albus) belkast: Varr., columbus Cat.; o vodovju belkasto se peneč: freta Mart. Kot nom. propr. Albula -ae

1. fem., redkeje masc. (sc. aqua), staro ime reke Tibere: V., O., Plin., fluvius Albula, quem nunc Tiberim vocant L.

2. fem. (sc. aqua) in masc. (sc. rivus), potok med Rimom in Tibero, pritok Anijena, nastal je iz žveplenih zdravilnih studencev: O., Vitr., Sen. ph., canaque sulfureis Albula fumat aquis Mart., imenovan tudi Albulae aquae: Suet., iuxta Romam Albulae aquae volneribus medentur Plin. ali Albulae -ārum, f (sc. aquae): crudarum nebulae Albularum Mart.

3. fem., ime Nimfe tega potoka: Stat.

4. reka v ankonski pokrajini: Plin.

album samostalnik
1. (o glasbi) ▸ albumVsaka njihova nova plošča je prišla na vrh lestvice najbolj prodajanih albumov. ▸ Az összes új lemeze felkerült a legnagyobb példányszámban eladott albumok toplistájára.
Povezane iztočnice: studijski album, koncertni album, konceptualni album, kompilacijski album, avtorski album

2. (o fotografijah; o znamkah) ▸ albumOče mu je prinesel kup starih družinskih albumov s fotografijami. ▸ Az apja hozott neki egy csomó régi családi fényképalbumot.
Povezane iztočnice: stripovski album, strip album

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

Alcaeus -ī, m (Ἀλκαῖος) Alkaj, gr. lirik iz Mitilene na Lesbosu okrog l. 610, vzor Horaciju: Ci., H., O. idr. Od tod adj. Alcaïcus 3 (Ἀλκαϊκός) Alkajev, alkajski: metrum Serv. metrum, ki ga je izumil Alkaj; subst.: Alcaico (sc. metro) personare Isid.

Alcamenēs -is, m (Ἀλκαμένης) Alkamen, kipar iz Limen (Λίμναι Limnae), mestnega dela Aten (po drugih Lemna), Fidijev učenec: Ci., Val. Max., Plin.

Alcinous -ī, m (Ἀλκίνοος) Alkinoj, iz Odiseje znan fejaški kralj na otoku Sheriji, Navzikajin oče, ki je gostoljubno sprejel Odiseja: O., Pr., Hyg., cautes Alcinoi O. = sherijske kleči, Alcinoi iuventes H. = nasladna, mehkužna mladina; zelo lepi so bili Alkinojevi vrtovi: Alcinoi silvae V., Alcinoi pomaria Stat.; od tod (preg.): poma dare Alcinoo O., Mart. = „posodo k lončarju nositi“.

Alcis -idis, f (Ἀλκίς iz ἀλκή moč, srčnost) Alkida, mak. priimek Minerve: quam (Minervam) vocant Alcidem L. (drugi pišejo Alcidemon; gl. Alcidēmos).