Franja

držáven de(l) Estado; nacional; público

državna banka banco m de Estado (ali de la Nación)
državni arhiv archivo m nacional (ali del Estado)
državna blaginja bien m público
državni dolg deuda f nacional (ali pública)
državni komunizem comunismo m estatista
državni izpit examen de Estado
državni izdatki gastos m pl públicos
državno pravo derecho m público (ali político)
državno posojilo empréstito m de Estado
državni proračun presupuesto m de Estado (ali nacional)
državni pogreb exequias f pl nacionales
državni prevrat golpe m de Estado
državna služba cargo m público
državni svet Consejo m de Estado
državni socializem socialismo m del Estado, estatismo m
državni tožilec procurador m general
državni uradnik empleado m (ali funcionario m) de Estado
državna železnica ferrocarril m del Estado
na državne stroške a expensas del Estado

duecēnto

A) agg. dvesto:
correre i duecento metri šport teči dvesto metrov
siamo arrivati a pagina duecento prišli smo do dvestote strani
l'anno duecento d. C. leta dvesto po n.š.

B) m

1. dvesto:
il Consiglio dei Duecento hist. svet dvestotih

2. trinajsto stoletje:
un castello del duecento grad iz trinajstega stoletja

3. umet., lit.
il Duecento duecento

4. pl. šport dvesto metrov (v atletiki, plavanju):
correre i duecento teči dvesto metrov

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dulce moški spol slaščica, sladica

dulce de ciruela češpljev kompot
dulce de almíbar v sladkornem sirupu vkuhano sadje
dulce de guinda vkuhane češnje
dulce del paraiso vrsta biskvitnega kolača z mandlji
jamón en dulce sladka gnjat
plato de dulce sladka (močnata) jed
dulces pl sladkarije, sladko pecivo

Dūlichium -iī, n (Δουλῖχιον) Dulihij, otok v Jonskem morju jugovzhodno od Itake ob obali Akarnanije pred izlivom reke Aheloja; po mitu del Odisejevega kraljestva: V., O., Mel., Plin. — Soobl. Dūlichia -ae, f Dulihija: Pr. — Od tod adj. Dūlichius 3 dulihijski, pesn. tudi Odisejev: rates V. Odisejeve, manus, portus O., dux (= Ulixes) O., vertex (sc. Ulixis) O., palatum O. Odisejevih tovarišev, Irus Pr., Zacynthus Sil. ki mu je vladal Odisej, od tod nepotes Dulichii Stat. = Zakintčani, ki so v Sagunt prepeljali naselnike; Dulichii proci Stat. = Penelopini snubci, ora regis Dulichii (= Ulixis) Stat., Dulichiis lupis (= Ulixis sociis in lupos mutatis) Stat.

durezza f

1. trdota:
durezza del legno trdota lesa
durezza dell'acqua kem. trdota vode

2. trma, trmoglavost

3. (asprezza) neprijaznost, ostrost:
la durezza del clima neprijaznost podnebja

4. strogost; neobčutljivost; trdosrčnost:
ha mostrato grande durezza di cuore pokazal se je zelo trdosrčnega

5. težavnost, zahtevnost

dušéven (-vna -o) adj. psichico, della psiche; mentale; spirituale:
duševni razvoj otroka lo sviluppo psichico del bambino
duševne bolezni, motnje malattie psichiche, disturbi psichici
duševna zaostalost ritardo mentale
duševno bogastvo ricchezza spirituale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duševni revež povero di spirito
duševna revščina povertà spirituale, intellettuale
med. duševna higiena igiene mentale

dvájseti (-a -o) numer. ventesimo; venti:
knjiž. v dvajsetih letih našega stoletja negli anni venti del nostro secolo

dvajsetina samostalnik
(del celote) ▸ huszad
To je le dvajsetina navedenega zneska. ▸ Ez csak a fenti összeg huszada.
Mediji poročajo, da se je glasovanja udeležilo slaba dvajsetina volilnih upravičencev. ▸ kontrastivno zanimivo A médiában megjelent hírek szerint a választópolgároknak csak alig egyhuszada vett részt a voksoláson.

dvanájsti (-a -o) numer. dodicesimo; dodici:
pren. (čemu) bije dvanajsta ura ha le ore contate
pren. spoznati nevarnost šele ob dvanajsti uri avvedersi del pericolo all'ultimo momento

dvíg subida f ; alza f

dvig cen subida de los precios
dvig denarja retirada f del dinero
dvig življenjskih stroškov subida del costo de la vida
dvig življenjskega standarda subida f del nivel de vida

dvorána (-e) f

1. sala; salone; aula:
kinematografska, koncertna, plesna dvorana sala cinematografica, da concerto, da ballo
razstavna dvorana salone, sala di esposizione
sejna, sodna dvorana sala delle riunioni, del tribunale
športna dvorana palestra
med. operacijska, secirna dvorana sala operatoria, settoria

2. (publika, občinstvo v dvorani) sala

dvoríšče (hišno, notranje) patio m

dvorišče v kaznilnici patio m de la cárcel
dvorišče za perutnino itd. corral m
šolsko dvorišče patio m de la escuela
dvorišče v vojašnici patio m del cuartel

economia f

1. gospodarnost, ekonomičnost:
amministrare il proprio tempo con economia gospodarno ravnati s svojim časom
economia del discorso ekonomika izraza

2. (sistema economico) gospodarstvo, ekonomija
economia di mercato tržno gospodarstvo
economia mista mešano gospodarstvo
economia socialista socialistično gospodarstvo

3. varčevanje:
fare economia varčevati
vivere senza economia potratno živeti, razmetavati

4. pl. prihranki:
avere qualche economia imeti kak prihranek, imeti kaj prihranjenega

5. (scienza economica) ekonomija; politična ekonomija

6.
economia domestica gospodinjstvo

écorner [ekɔrne] verbe transitif odbiti rogove, ogle (quelque chose čemu); odkrhniti, odbiti (posodo); figuré načeti, zmanjšati (zalogo), okrniti

écorner sa fortune zapraviti del premoženja
écorner les pages d'un livre zavihati vogale, napraviti oslovska ušesa v knjigi
vent masculin à écorner les bœufs silovit veter

écrit, e [ekri; t] adjectif na-, popisan; pismen

écrit à la machine, à la main natipkan, z roko napisan
il est écrit napisano je, sklenjeno je
c'était écrit moralo je tako priti, to je bilo neizogibno (usojeno, predestinirano)
épreuves féminin pluriel écrites d'un examen pismeni del kakega izpita
exercices masculin pluriel écrits pismene vaje
feuille féminin écrite des deux côtés na obeh straneh popisan list
droit masculin écrit pisana pravica

écusson [eküsɔ̃] masculin ščitek v grbu, ščitek z napisom

écusson de tissu aux armes de la province d'origine znak iz blaga z grbom rojstne province; znak iz blaga na vojaški uniformi (rod vojske); pokrovček na ključavnici; hrbtni del oklepa pri nekaterih žuželkah; del drevesne skorje z očesom ali popkom za cepljenje

efecto moški spol učinek; izid, uspeh; vrednostni papir, menica; trgovski artikel

al efecto v ta namen; namenu ustrezen
en efecto resnično, dejansko
de (mucho) efecto zelo učinkovit, efekten
dejar sin efecto ne uvaževati
llegar a efecto izvršiti se, izvesti se
llevar en efecto, poner en efecto izvršiti, izvesti
tener efecto izvesti se; vršiti se
efectos pl imetje; vrednostni papirji
efectos usados rabljene stvari
a los efectos del artículo 3 de la ley v smislu čl. 3 zakona

efficāx -ācis (efficere) učinkovit, delujoč, vpliven, izdaten, uspešen, dober za kaj: efficaci do manus scientiae H. čarovništvu, in quibus peragendis continuatio ipsa efficacissima esset L., efficaces preces Cu., T., tudi preces ad muliebre ingenium efficaces L. ki vplivajo na … , efficax Hercules H. bogat slavnih del, junak, herba efficax adversus serpentium venena Plin., frutex efficacissimus contra sagittarum ictus Plin.; pesn. z inf.: onyx amara eluere efficax H. ki more … ; adv. efficāciter, komp. efficācius: L., Sen. rh., Plin., Q., T., superl. efficācissimē: Sen. ph., Plin. iun.

effigie f (pl. -gi)

1. podoba, upodobitev, portret

2. pren. simbol:
la volontà è l'effigie del carattere volja je izraz značaja

3. videz