Franja

fratturare v. tr. (pres. fratturo) zlomiti:
fratturarsi un braccio zlomiti si roko

fraus, fraudis, gen. pl. fraudium in poklas. fraudum, f (prim. lat. frūstrā, frūstrāre)

1. prevara, premama, ukana, sleparstvo, zvijača, lokavost, goljufija: fraus odio digna maiore Ci., aut vi aut fraude Ci., T. Roscius socios omni (z vsakovrstno) fraude fefellit Ci., omnes eius fraudes atque fallaciae Ci., qui fons est fraudium Ci., adductus est in iudicium Polemocrates de fraude a Dione Ci., zaradi sleparstva, per summam fraudem Ci., sine fraude C., L. pošteno, odkrito, fraude perspectā C., fraude ac dolo aggredi L., fraude mala H. zvito, po tatinsko, fraudem facere legi Pl., L. ali fraudem facere contra legem L. ali adhibere fraudem legi Gell. zakon kršiti, lokavo se mu izogniti, tako tudi fraudem facere senatūs consulto Ci. ep.; v pass. fraus legi fit Dig. S subjektnim gen.: pertuli fraudem invidorum Ci., fraude ac dolo Hannibalis L. po prevari in zvijači; pren.: fraude loci et noctis V., caeli sereni fraude deceptus V. po varljivi vedrini, non hostium, sed locorum fraude Cu., fraude locorum prior T. močnejši (silnejši) od nas zaradi varljivih tal, montium fraude Fl.; z objektnim gen.: cum omnis ab iis fraus … adulescentium nasceretur Ci., cum fraudem legis ostendero Ci. da se je izognil zakonu, fr. concordiae Iust., si quid in fraudem creditorum factum sit Dig. v prevaro upnikov, da bi bili upniki prevarani.

2. occ. prevara samega sebe, pomota, zmota: is me in hanc illexit fraudem Pl., imperitos in fraudem illicis Ter., pellicere in fraudem Lucr., quae iacere in fraudem possent Lucr., in eam fraudem videtur mihi divinitus incidisse Ci., in fraudem delabi, in fraudem deduci Ci., quis deus te in fraudem egit? Ci., haec te opinio falsa in istam fraudem impulit Ci., sua quemque fraus maxime vexat Ci.

3. meton. (po sleparstvu prizadeta) škoda, okvara, izguba: id mihi fraudem tulit Ci., ne ea res Verri fraudi esse posset Ci. da bi mu to ne moglo škodovati, da bi mu to ne moglo biti v škodo, ne fraudi sit VII viris, quod … Ci., senatus diem statuit, ante quam liceret sine fraude discedere S., nodo coërces viperino sine fraude crines H. ne da bi jim škodila … , quod sine fraude mea populique Rom. fiat L. brez moje škode in škode rim. naroda, ut qui transisset, sine fraude esset L. da bi ostal nekaznovan, fraus et ipsa noxa dicitur et quasi poenae quaedam praeparatio Dig.

4. metaf. hudodelstvo, zločin, pregrešek, pregrešitev, pregreha: si Rabirius fraudem capitalem admisit Ci., fraudes inexpiabiles concipere Ci., fraudem suscipere Ci., scelus fraudemque nocentis dicendo subicere odio civium Ci., qui capitalem fraudem ausi (po drugih frausi) in vinculis essent L. fraudem committere H.

5. meton. slepar, goljuf: fur, fugitive, fraus populi! Pl., gerro, iners, fraus … Ter.

6. pooseb. Fraus Prevara, boginja prevare: Ci., M.

Opomba: Stlat. skrč. obl. frūs, od tod frūdī = fraudī Lucr., frūdēs = fraudēs Naev. fr.

frayer [frɛje] verbe transitif (o)drgniti; utreti, utirati; verbe intransitif občevati (avec quelqu'un s kom); drstiti se

frayer le chemin, la voie à quelqu'un komu pot utreti
se frayer un passage, une route, un chemin (à travers, parmi la foule) utreti si pot (skozi množico)
route féminin peu frayée malo frekventirana cesta
nous frayons peu avec les voisins imamo malo stikov s sosedi
la perche ne fraie qu'à l'âge de trois ans ostriž se drsti šele pri starosti treh let

fredonner [-dɔne] verbe transitif, verbe intransitif polglasno (si) popevati

fredonner un air d'opéra popevati (si) operno arijo

free¹ [fri:] pridevnik (freely prislov) (from, of)
prost; svoboden brezplačen; prostovoljen; neomejen, neodvisen; nezaposlen, brezdelen; nezaseden, prazen; neprisiljen, neoviran; radodaren; ljubek; surov, neprijazen
kemija nevezan

to be free to... smeti
free booze pijača zastonj
I am free to confess rad priznavam
free and easy neformalen, nekonvencionalen, naraven
Free Church cerkev, ki je ločena od države; britanska angleščina neanglikanska cerkev
to make free of the city podeliti častno meščanstvo
free delivered dostava zastonj
free of duty prost carine
free fight pretep, ravs in kavs
free from (ali of) brez, prost česa; izven, zunaj
free hand proste roke, posebna svoboda dejanja
free living uživanje
free and unencumbered brez hipoteke
to make s.o. free of one's house dati komu na razpolago svojo hišo, povabiti koga za poljubno dobo
to make free with preveč si dovoliti
free pass brezplačna vstopnica
free in one's speech nepreviden v govoru
free wind ugoden veter
to set (ali make) free osvoboditi
free labour delavstvo, ki ni včlanjeno v sindikatih
free thought svobodomiselnost
free trade prosta trgovina; tihotapstvo
free on board franko ladja
free on rail franko vagon
free alongside ship trgovina prost prevoz do ladje
to make free use of brez oklevanja uporabljati
post free poštnina plačana vnaprej
free station franko postaja

freedom [frí:dəm] samostalnik (from, of)
svoboda, neodvisnost, prostost; iskrenost; drznost; lahkota
figurativno prost dostop, prosta raba

freedom of the city častno meščanstvo
to have the freedom of s.th. imeti prost dostop do česa
freedom of house prosta uporaba hiše
freedom from passion brezstrastnost
to take out one's freedom dobiti državljanske pravice
to take freedoms with dovoliti si kaj, biti predomač s
freedom of a company mojstrska pravica

frega f

1. redko želja, sla:
avere una gran frega di partire strašno si želeti odpotovati

2. pog. pohota; pojanje:
andare in frega pojati se

fregare

A) v. tr. (pres. frego)

1. drgniti; masirati; natreti, natirati; meti:
fregare il pavimento ribati pod
fregare le gambe con pomate natirati noge z mazili
fregarsi le mani in segno di soddisfazione zadovoljno si meti roke
fregarsi gli occhi meti si oči

2. pog. prevarati, ogoljufati; ukrasti, suniti:
mi hanno fregato l'orologio sunili so mi uro

B) ➞ fregarsi v. rifl. (pres. mi frego)

1. drgniti se:
fregarsi intorno a qcn. prilizovati se komu, smoliti se okrog koga

2. pog. požvižgati se, ne se brigati, ne šmirglati:
fregarsene di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj
e chi se ne frega! kaj me briga!, kaj mi mar!

frei prost, svoboden; (unabhängig) neodvisen; (offen) odkrit; (ohne Entgelt) brezplačen; Gelenk: prosto gibljiv, Beruf: svoboden; frei (Hafen) franko (pristanišče); frei von brez (česa), prost (česa); neobremenjen z; frei sein von Krankheiten: ne imeti; frei heraus odkrito; im Freien na prostem; unter freiem Himmel pod vedrim/milim nebom; ich bin so frei dovoljujem si; frei werden sproščati se, sprostiti se; einer Sache freien Lauf lassen ne vmešavati se (v kaj)/ne zadrževati (česa); aus freien Stücken po lastni/mili volji; frei heraus kar naravnost

Freiheit, die, (-, -en) (Freiheit zu) svoboda; (Freiheit von) prostost, Entziehung der Freiheit odvzem prostosti; von Lasten usw.: neobremenjenost (z), oprostitev od; (Bürgerfreiheit) svoboščina; in die Freiheit setzen osvoboditi, ein Tier: izpustiti; sich die Freiheit nehmen zu dovoliti si...; sich große Freiheiten herausnehmen preveč si dovoljevati

freinehmen^*: sich freinehmen vzeti (si) prosto

freischießen^*: sich den Weg freischießen odpreti si pot (s streljanjem)

fremitus -ūs, m (fremere)

1. sopenje, sopihanje, prhanje: fremitum naribus edit Lucr., fr. equorum C., V., fremitus hinnitusque equorum L.; o psih: renčanje: Col., o levih: rjovenje: Val. Fl.; o tigru in tjulnu: Plin.

2. votlo (zamolklo) bobnenje, hrum, hrup, hrušč: sonabat arbustum fremitu silvaï Enn., boat caelum fremitu virûm Pl., in agro Latiniensi auditus est strepitus cum fremitu Ci., exauditus est horribilis fr. armorum Ci. rožljanje, ille fr. nuntiat ludos esse pollutos Ci., fr. maris Ci. šumenje kipečih valov, fr. castrorum L., apum V. brenčanje, militum clamor fremitusque oriebatur C., plausu fremituque virûm consonat omne nemus V., perfurit acri cum fremitu pontus Lucr.; v pl.: terrae motibus et saepe fremitibus Ci.

3. mrmranje, godrnjanje, zabavljanje: fr. egentium Ci., Afrorum fremitu terrere me conaris? Ci., fr. gentis L., indigentium Cu., invidiae Val. Max., si displicuit sententia, fremitu aspernantur T., fr. urbis (ljudi po mestu) Plin. iun.; v pl.: Cu., Val. Fl.

frente ženski spol čelo; obraz, obličje, sprednja stran

acometer a. de frente lotiti se česa z energijo
arrugar la frente čelo grbančiti, biti slabe volje
lo trae escrito en la frente to se mu takoj vidi na obrazu
hacer frente kljubovati, upirati se
hacer frente a sus compromisos izpolniti svoje obveznosti
frente a frente iz oči v oči
estar frente a frente nasproti si stati
con la frente levantada neprisiljeno, odkrito, predrzno, brezobzirno
de frente od spredaj
seguir de frente naravnost iti
en frente, por frente ravno nasproti

frēnum (ne fraenum) -ī, n, pl. v prozi večinoma frēnī -ōrum, m, pa tudi frēna -ōrum, n (najbrž iz *frend-nom, frend-snom: frendere)

1. brzda, uzda, vajet, povodec: Tib., Lucan., Ap. idr., equus, equa, quae frenos recipere solet Ci., moderarier hunc (equum) frenis Lucr., addere (natakniti) frena equis V., sonipes frena spumantia mandit V. uzdo, žvalo, stabulo frenos audire sonantīs O. žvalo, equi temperat ora frenis H., equus frenum recepit H. se je dal obrzdati, si quis asellum in campo doceat parentem currere frenis H., frena picta, sonantia O., frena dare ali remittere O. popustiti, spustiti, frena retinere, manu ducere O. ali frenos inhibere L. nategniti, sensit frena in effusā laxa iacere iubā O. povodec, vajet; sinekdoha: freni aurei Cu., Sen. ph.; zelo pogosto pren.: Varr., Pr., Lact., Hier. idr., illi exsultanti tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae inicere H., frenum recipere Ci. ali accipere V., L. vdati se, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., frenos dare naturae L. (o)brzdati nrav, frena imperii O., voluptates sub freno tenere Sen. ph., frenos furentibus ira laxat Lucan., pone irae frena Iuv. brzdaj svojo jezo, frena momordit ille solutus amor Stat. je strpel, se je ni branil; toda preg.: frena mordere Brutus ap. Ci. ep. uzdo gristi = upirati se, protiviti se.

2. meton. pesn. frena = konji: eques frenis … fuit aptus Pr., portarum moras frenis assultat Stat.

3. metaf.
a) stik, sklep (pri zgradbi): frena tecti Stat.
b) kot medic. t. t. vez, s katero je notranja stran prednje kožice pripeta na glavič: Cels.

frescura ženski spol hlad, ohladitev; hladnokrvnost, duševni mir; nepazljivost, zanikrnost; surovo izražanje, nesramnost

tomar las cosas con frescura nobenih skrbi si ne delati
¡qué frescura! kakšna nesramnost!

frétati (-am) imperf. nareč. (prebijati se) stentare, stentacchiare, vivacchiare, tirare a campare:
za silo fretamo si vivacchia

frētus¹ 3 (gl. fīrmus)

1. oprt, opirajoč se na kaj; klas. le metaf. zaupajoč v kaj, zanašajoč se na kaj, poln zaupanja v (na) kaj; z abl.: dīs freti Pl., malitiā fretus Ter., fretus sanctitate tribunatūs venit in templum Sestius Ci., vestrā sapientiā fretus id libere confiteri audeo Ci., quod vobis fretus huic saepe promisi Ci., fretus non tam suis copiis quam odio tyranni N., pondere fretae Lucr., fretus armis, citharā, virgā V., vestrā virtute Cu., bellis, loco T., opibus et regio nomine Fl.; redko z dat.: pietatei (= pietati) deûm Naev., fr. discordiae hostium L., nulli rei praeterquam numero L.; z inf.: biremes pontum inrumpere fretae Stat. si upajo, se drznejo; z ACI: satis fretus esse etiam nunc tolerando certamini legatum L., fretus excipi posse (hostem) Cu.; occ. ponosen na kaj, prevzeten zaradi česa, ponašajoč se s čim: impudentiā atque audaciā fretus Ci., Thasii opulentiā freti N., fretus iuventa V.

frīgus -oris, n (gl. frīgeō)

1. mraz, zmrzal: Cels., Tib., Mart. idr. nec calor nec frigus Pl., rigere frigore Lucr., tremulo quatietur frigore corpus Ci., cum esset vinctus nudus in … frigore Ci., vis frigoris et caloris Ci., frigora caloresque pellere Ci., frigora atque aestūs ferre, perferre Ci. ali tolerare C., non aestūs, non frigora pati posse L., patientia frigoris Ci. utrjenost (odpornost) zoper … , fr. vitare C., frigus colligere H. močno zmrzovati; pesn.: picta Spartani frigora saxi Mart. = pisani mrzli tlak; meton. mrzla dežela, mrzel kraj, mrzlo podnebje: frigus non habitabile O., nec prosunt Scythiae sua frigora O., quodcumque iacet sub urbe frigus Mart.

2. occ.
a) hlad: fr. opacum V., amabile H., repetebam frigus et umbras O. hladno senco, frigora dant rami O., matutinis temporibus frigus est Cels. je hladno.
b) mrzlo vreme, zimski mraz; meton. zima: nec frigora quimus usurpare oculis Lucr., fr. vernum O., lac mihi non aestate novum, non frigore defit V., frigoribus parto agricolae plerumque fruantur V. ob mrazu, pozimi, ficum frigoribus ne serito Col.; propter frigora … frumenta in agris matura non erant C. zaradi mrzlega podnebja.
c) mraz ob nastopu mrzlice, mraznica: solet enim ante febres esse frigus Cels., si percurrit corpus frigus aut calor Cels., aliae (febres) protinus a calore incipiunt aliae a frigore, aliae ab horrore (s tresavico) Cels.
č) α) mraz = drget, zona, odrevenelost, otrplost (ob smrti), smrt: gelidos artus in leti frigore linquit Lucr., illi solvuntur frigore membra V., fr. letale O., animae supremum fr. Stat. β) groza strahu, osuplost, zaprepadenost, prestrašenost: Aeneae solvuntur frigore membra V.

3. metaf.
a) mlačnost, medlost, slabotnost, oslabelost, nemarnost: nos hic frigore frigescimus Cael. ap. Ci. ep., tuo Tereus frigore laetus erit O., fr. caritatis Aug.
b) hladen (mrzel) sprejem, hladnost, nemilost, neprijaznost: maiorum nequis amicus frigore te feriat H., amicitiā Tiberii notus et frigore Sen. ph., interrogantis non leve frigus est Q., deliratio aliquantum frigoris attulit Plin. iun.
c) neslanost, plehkost: quaestionum et argumentorum Q.

4. pooseb. Frīgus Mraz: Frigus iners ibi habitat O.

frnikola samostalnik
(kroglica) ▸ üveggolyó, színes játékgolyó, golyóNa tlakovanem delu dvorišča sta sedela dva hlapca in si podajala frnikole. ▸ Az udvar kövezett részén két szolgalegény ült, és játékgolyókat gurítgattak egymásnak.
Toča v velikosti frnikol je padala 15 minut in za sabo pustila opustošenje. ▸ Az üveggolyó nagyságú jég 15 percig esett, pusztítást hagyva maga mögött.