Franja

tracery [tréisəri] samostalnik
arhitektura gotski (stavbni) okras (zlasti na oknih); mrežje

the tracery on a frosted window ledene rože na oknu

track¹ [træk] samostalnik
sled (voza), kolotečina, kolesnica
navtika vodni razor (za ladjo)
navtika običajna pot, ruta; steza, pot, utrta pot
lov sled
šport steza, proga, tekališče, dirkališče; tek na dolge proge
železnica tir, tračnice, proga; širina tira
tehnično gosenica (traktorja, tanka); sled noge, stopala (zlasti ptic)

track-and-field sports lahka atletika
on track ekonomija na poti
on the track of na sledu
in one's tracks v kolotečini, na mestu
the beaten track utrta, shojena pot; figurativno običajni postopek, rutina
cinder track atletska steza, tekališče, tekmovalilče, dirkališče
off the tracks iztirjen, iz kolesnic, na krivi poti, na napačni sledi
a single (a double) track enotirna (dvotirna) proga
to be off the tracks iztiriti se, iti s prave poti; izgubiti sled; oddaljiti se od predmeta
to be on s.o.'s track biti komu na sledi
(clear the) track! (napravite prosto) pot! prostor!
to cover up one's tracks zabrisati svojo sled
to follow the beaten track iti po utrti, shojeni poti
he follows my tracks on gre po mojih stopinjah, se zgleduje po meni
to keep track of new publications tekoče zasledovati nove publikacije
to leave the beaten track kreniti po novi poti
to lose track of izgubiti sled, izgubiti iz vida
to make tracks sleng pobrisati jo, popihati jo, zbežati
to make tracks for s.o. sleng vneto koga zasledovati
to throw off the track iztiriti (kaj); zmešati sled

trade¹ [tréid]

1. samostalnik
trgovina, trgovski posli, kupčija, blagovna menjava (promet, posel)
ekonomija, navtika promet, vožnja; obrt, ceh, rokodelstvo, poklic; stroka, panoga, branša
zastarelo pot
zastarelo navada, ukvarjanje
kolektivno trgovci; odjemalci, odjemaistvo

Trade Board združenje delodajalcev in delavcev za reguliranje vprašanja dnin in plač
Board of Trade britanska angleščina ministrstvo za trgovino
balance of trade trgovinska bilanca
domestic trade, home trade notranja (domača) trgovina
trade arbitration gospodarska arbitraža
fair trade svobodna trgovina, temelječa na vzajemnosti
free trade svobodna trgovina
Jack of all trade oseba, ki se loti vsakega posla, je spretna v vsakem poslu
autumn trade sezonski posel
trick of the trade domislek, s katerim se dobijo odjemalci, se prekosi konkurenca
the trades pasatni vetrovi
the trade is brisk (dull) trgovina uspeva (zastaja)
to be a butcher by trade biti mesar po poklicu
to be in trade biti trgovec, baviti se s trgovino
to carry on the trade of s.th. trgovati s čim
he does a good trade njegovi trgovski posli uspevajo
he drove (carried on) a roaring trade posli so mu cveteli
every man to his trade vsak naj se drži svojega poklica
to spoil s.o.'s trade pokvariti komu (trgovske) posle

2. pridevnik
trgovski, trgovinski; posloven

trade arbitration gospodarska arbitraža
trade school trgovska šola
trade balance trgovinska bilanca

trade² [tréid] prehodni glagol
menja(va)ti blago (for za)
trgovati (z); proda(ja)ti, izmenjati
neprehodni glagol
trgovati, kupčevati, tržiti
zastarelo pogajati se za ceno, barantati

to trade seats with s.o. zamenjati sedež s kom
to trade in pardons trgovati, kupčevati z odpustki
to trade away (pod ceno) (raz)prodati (blago)
to trade off razprodati
to trade on špekulirati na (kaj), uporabiti (kaj) v svoj prid, izkoristiti (kaj)
to trade on the credulity of a client izkoristiti odjemalčevo lahkovernost
to trade in an old car for a new one dati star avto v plačilo za novega

tradícija

1. (izročilo, navada) tradition

po tradíciji by tradition
ustna tradícija oral tradition

2. pravo (predaja, izročitev) delivery; (kriminalcev) tradition

tradícija je da gremo k njim na novoletni dan we have a standing arrangement to go to their place on New Year's Day

trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

I.

1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

2. metaf.
a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati). —

II.

1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

5.
a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja). —

III.

1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

2.
a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. — Od tod

1. adj. pt. pf. tractus 3
a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

2. subst. tractum -ī, n
a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.

trail¹ [tréil] samostalnik
utrta pot, steza; vlečka (obleka); rep; sled; proga (dima ipd.)
vojska rep lafete; sled
botanika plazilka

at the trail vojska s puško vodoravno v roki (v pripravljenosti)
off the trail na napačni sledi
trail of blood krvava sled
to be on s.o.'s trail biti komu na sledi
to get on the trail priti na sled
to get off the trail izgubiti sled
to keep a trail slediti sledi, iti za sledjo

trail² [tréil] prehodni glagol
vleči, potegniti za seboj (koga, kaj); utreti, shoditi pot; zasledovati koga, iti po njegovi sledi, biti komu za petami; zavohati, goniti, preganjati (divjad); zavlačevati (pogovor)
figurativno potegniti v blato
neprehodni glagol
vleči se; počasi iti, plaziti se
botanika plaziti se, rasti brez reda; iti za sledjo, zaslediti (divjad); ribariti

trail arms! vojska (puško) na desno rame!
to trail grass poteptati, pogaziti travo
to trail for trout loviti postrvi
her skirt trails on the ground krilo se ji vleče po tleh

train² [tréin]

1. prehodni glagol
vzgajati, vzgojiti, izobraziti, izučiti, (iz)šolati; izvežbati, (iz)uriti, (z)dresirati
vojska vežbati; nameriti (upon na)
šport trenirati
agronomija gojiti
zastarelo privlačiti, mamiti, zapeljati, ureči, začarati

2. neprehodni glagol
vaditi se, vežbati se, (iz)uriti se, izučiti se; trenirati (se), pripravljati se (for za)
pogovorno train it
potovati z železnico
ameriško, pogovorno biti razposajen, divji

a trained nurse izučena (diplomirana) medicinska sestra (bolničarka)
the trained eye of the detective izurjeno oko detektiva
he is over-trained on je pretreniran
he was trained for the ministry bil je izšolan za duhovnika
to train a dog to beg (z)dresirati psa, da prosi
to train from London to Brighton pogovorno peljati se z vlakom iz Londona v Brighton
she has well-trained children ona ima dobro vzgojene otroke
to train a vine over a wall namestiti trto, da pleza in raste po zidu
I'll train it while you tramp it pogovorno jaz se bom peljal z vlakom, medtem ko boš ti pešačil

traiter [trɛte] verbe transitif obravnavati, razpravljati (quelque chose o čem); ravnati (quelqu'un s kom); zdraviti; imenovati, nagovoriti (quelqu'un de koga z); (po)gostiti; technique obdelati; verbe intransitif razpravljati, pogajati se (de o); kupčevati (avec z)

traiter quelqu'un très mal zelo slabo ravnati s kom
traiter quelqu'un d'égal en égal ravnati s kom kot s sebi enakim
traiter une question obravnavati vprašanje, problem
on le traite en gamin ravnajo z njim kot s kakim pobalinom
traiter quelqu'un de voleur, de fou, de menteur koga s tatom, norcem, lažnivcem obkladati
le médecin qui le traite zdravnik, ki ga zdravi
traiter de la paix pogajati se za mir

trák ribbon, (narrow) band, (dolg in ozek) strip, tape, slip; (znak časti) stripe

trák na cilju šport tape
izolirni trák insulating tape
lepilni trák adhesive tape
pisan, vzorčast trák fancy ribbon, figured ribbon
trák za čevlje shoelace, shoestring
trák za pisalni stroj typewriter ribbon
merilni trák tape measure; (kovinski) steel tape
prozoren lepilni trák Sellotape, Scotch tape
magnetofonski trák recording tape
trák za klobuk hatband, (znojilni) sweatband
modri trák (najhitrejše ladje) the Blue Riband
tekoči trák conveyor belt, assembly line
proizvodnja na tekočem tráku assembly-line production
proizvajati na tekočem tráku to produce on the (assembly) line
(pre)rezati trák (na cilju, šport) to breast the tape
posneti na trák to record on tape, to make a tape recording

tralala [tralala] masculin, familier ceremonija; pretirano, kričeče razkošje; interjection tralala!

pas besoin de faire tant de tralalas, on est entre amis nobenih ceremonij, saj smo med pnjatelji!
tralala! tu me racontes des histoires! tralala! kakšne neverjetne stvari mi pripoveduješ!

tramp [træmp]

1. samostalnik
topot, štorkljanje, čvrsti koraki; težka, glasna hoja; potovanje peš
navtika tramper, tovorna ladja (brez voznega reda); potepuh, klatež, tramp, vagabund
pogovorno zanikrna, razuzdana ženska, cip(ic)a

to be on the tramp biti na potu in iskati delo; klatiti se, potepati se
to go on a tramp iti na potovanje

2. prehodni glagol
(po)teptati; prepešačiti, peš prehoditi, prepotovati

to tramp it prepešačiti, peš prehoditi
he tramped the island prepotoval je otok
to tramp grapes teptati, mastiti grozdje
neprehodni glagol
štorkljati, imeti težko hojo; stopiti (on, upon na); vleči se; iti peš, potovati peš, pešačiti; potepati se, klatiti se, potikati se

to tramp on s.o.'s toe stopiti komu na prste
to tramp 10 miles pešačiti 10 milj
I missed the train and had to tramp it zamudil sem vlak in sem moral iti peš

trample [træmpl]

1. prehodni glagol
(po)teptati, (po)gaziti; pohoditi, hoditi po

2. neprehodni glagol
gaziti, teptati

to trample underfoot vreči pod noge in poteptati
to trample on the flowers pohoditi cvetlice
to trample to death do smrti poteptati, pogaziti
he trampleed (up) on my feelings poteptal (užalil) je moja čustva
I don't like to be trampled on ne maram, da mi kdo stopa po nogah, da prezirljivo ravna z menoj
trample down prehodni glagol poteptati, pogaziti, pohoditi; figurativno zmrviti, (po)tlačiti, zlomiti, neusmiijeno ravnati s kom

transcendant, e [-sɑ̃dɑ̃, t] adjectif presegajoč druge, superioren; načdčuten, transcendenten

il n'est pas transcendant on ni posebno bister

transport [trɑ̃spɔr] masculin prevoz, transport; promet; juridique prenos, odstop; commerce prenos, preknjiženje; figuré močno čustvo, navdušenje, razburjenje

transport aérien, par eau, par mer, par terre prevoz z letalom, po vodi, po morju, po kopnem
transport par route, routier prevoz po cesti
transport par chemin de fer, par voie ferrée, par wagon prevoz po železnici
transports pluriel en commun prevoz potnikov v javnih vozilih
transport de colère izbruh jeze
(médecine) transport au cerveau možganska kap
transport d'énergie prenos energije
transport container prevoz v kontejnerjih
(juridique) transport sur les lieux ogled na (samem) mestu, kraju
frais masculin pluriel de transport prevozni stroški
compagnie féminin, société féminin de transport prevozna družba
courroie féminin de transport tekoči trak
entrepreneur masculin de transport prevoznik, spediter
moyen masculin de transport prevozno sredstvo
on a accueilli la nouvelle avec des transports d'enthousiasme novico so sprejeli z velikim navdušenjem

trapu, e [trapü] adjectif čokat, tršat; familier močan; težaven

il est (lahko tudi: fort) trapu en mathématiques on je zelo dober v matematiki
problemè masculin trapu težaven problem (računska naloga)

trash¹ [træš]

1. samostalnik
ničvredno blago, škart, izvržek, izmeček, odpadki, smeti; okleščki, dračje
literature slabo književno delo (brez vrednosti), plaža, kič; prazne besede, čvekanje; bedarija, neumnost, budalost, prazne marnje; sodrga, svojat; podlež, ničvrednež; pridanič

trash can vedro za odpadke, smetnjak
trash dump ameriško odlagališče
trash ice koščki ledu, pomešani z vodo
white trash ameriško revni belci v južnih državah ZDA
to talk trash govoriti budalosti, nesmisel
he writes trash kar on piše, nima nobene vrednosti

2. prehodni glagol
oklestiti (drevje), obstriei; odložiti, odvreči (zlasti karte)

trátiti to dissipate; to squander; to waste; to trifle away, to fritter away; to lavish

trátiti čas to waste time
ne trati besed z njim! don't waste words (ali your breath) on him!
trátiti svoje premoženje to squander one's fortune
trátiti denar za nekoristne stvari to fritter away one's money on useless things
trátiti (zapravljati) denar to lavish money
trátiti svoj čas z neumnostmi, bedastočami to waste (ali to fritter away) one's time, to moon about

travailler [travaje] verbe intransitif delati, ustvarjati; truditi se, naprezati se; zviti se, kriviti se (les); chimie vreti; verbe transitif obdel(ov)ati; vaditi se (son piano na klavirju); obiskovati (odjemalce) (trgovski potnik); figuré nadlegovati, mučiti, ne miru dati (quelqu'un komu), vznemirjati, skrbeti, povzročiti skrbi (quelqu'un komu)

travailler dur, d'arrache pied trdo, neprestano delati
travailler comme un forçat, comme un nègre, comme un bœuf, comme une bête de somme delati kot črna živina
travailler une matière scolaire študirati šolski predmet
travailler la pâte gnesti testo
travailler à perte (commerce) delati z izgubo
travailler de la tête duševno delati
travailler son style piliti svoj slog
travailler la terre obdelovati zemljo
son argent travaille njegov denar ustvarja dohodek
faire travailler son argent naložiti denar, da ustvarja dohodek
le bois travaille les se krivi
la fièvre me travaille mrzlica me trese
faire travailler sa matière grise napenjati možgane
(familier) il travaille du chapeau on je nor
il travaille à me nuire prizadeva si, da bi mi škodil
la pâte travaille testo vzhaja
le vin travaille vino vre