dostópen (-pna -o) adj.
1. accessibile, di facile accesso, raggiungibile (tudi pren.):
vrh gore je lahko dostopen la cima del monte è di facile accesso
2. disponibile, alla portata:
cene blaga niso vsakomur dostopne i prezzi dei prodotti non sono alla portata di tutti
3. comprensibile
4. knjiž. suscettibile, influenzabile; (prijazen) affabile, gentile, alla buona
Zadetki iskanja
- dotazione f
1. oprava, oskrba; dotacija:
fondo di dotazione osnovni sklad
2. voj. oprema, orožje:
in dotazione sestavni del (opreme) - dotòk (-óka) m afflusso, affluenza:
dotok krvi afflusso del sangue
dotok in odtok vode afflusso e deflusso dell'acqua
dotok populacije v mesto l'afflusso della popolazione nelle città - dovere*
A) v. tr. (pres. dēvo, dēbbo)
1. morati:
dovete sapere che... (v povestih ipd.) bilo je nekoč...
non dovere ne smeti
2. biti možno, verjetno:
deve essere mezzogiorno verjetno je poldne
3. dolgovati, biti dolžan:
cosa devo? koliko sem dolžan?
B) m
1. dolžnost; obveznost:
il senso del dovere čut dolžnosti
i doveri del cittadino državljanske dolžnosti
2. primerno, pravično:
fare le cose a dovere kaj narediti, kot se spodobi
ha avuto il suo dovere dobil je, kar si zasluži
3. pl. pozdravi, izrazi spoštovanja, čestitke:
fare i propri doveri a qcn. izraziti komu spoštovanje, pozdraviti koga, čestitati komu - dovuto
A) agg. dolžen; ki ga gre pripisati, ki je posledica:
un successo dovuto al forte impegno uspeh, ki ga gre pripisati veliki prizadevnosti
B) m dolg; potrebno, primerno:
pagare il dovuto plačati dolg
fare più del dovuto storiti več, kot je bilo potrebno - dozorévanje (-a) n maturazione:
dozorevanje vina maturazione, invecchiamento del vino - dóž dux m
doževa palača palacio m del dux - drachma, st.lat. drachuma (Enn., Pl., Ter.), -ae, gen. pl. nav. drach(u)mārum, pa tudi drachmûm (Ci. ep.), f (gr. δραχμή) drahma,
1. grški srebrnik, grška denarna enota: Kom., Ci. idr., (servo) quingentis empto drachmis H.
2. utež = osmina unče = 96. del asa: Plin. idr. - drág (-a -o)
A) adj.
1. caro, costoso; prezioso:
draga stanovanja alloggi cari
drage knjige libri cari, costosi
dragi kamen pietra preziosa
metal. drage kovine metalli preziosi
drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa
2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
drag človek una cara persona
pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
(v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori
3. (dragocen) prezioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
ustreči drage volje accontentare volentieri
pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi
B) drági (-a -o) m, f, n
spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia - dramatik samostalnik
(pisec dramskih del) ▸ drámaíró, színműíróangleški dramatik ▸ angol drámaírósodobni dramatik ▸ kortárs drámaíróstarogrški dramatik ▸ ógörög drámaírórenesančni dramatik ▸ reneszánsz színműíróslaven dramatik ▸ híres drámaíródrama sodobnega angleškega dramatika ▸ kortárs angol drámaíró drámájakomedija moskovskega dramatika ▸ moszkvai drámaíró komédiájaHenrik Ibsen (1828–1906) velja za enega najpomembnejših svetovnih dramatikov. ▸ Henrik Ibsent (1828–1906) a világ egyik legjelentősebb drámaírójaként tartják számon. - drés (-a) m šport. tenuta, tuta sportiva:
nogometni, smučarski dres tenuta di calciatore, da sci
(klubski) dres Real Madrida maglia del Real Madrid - drevó (-ésa) n
1. albero:
drevo ozeleni, raste l'albero rinverdisce, cresce
podreti, posekati drevo abbattere, tagliare un albero
splezati na drevo arrampicarsi, montare su un albero
cvetoče, košato drevo albero in fiore, frondoso
bukova, češnjeva drevesa faggi, ciliegi
gozdno drevo albero boschivo
iglasto drevo conifera
listnato drevo latifoglia
okrasno drevo albero ornamentale
sadno drevo albero da frutto
tropsko drevo albero tropicale
zimzeleno drevo albero sempreverde
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. drevo življenja albero della vita
bot. drevo življenja tuia, albero della vita (Thuja occidentalis)
um. drevo življenja arbor vitae
božično drevo albero di Natale
bot. božje drevo albero di Giuda (Cercis siliquastrum)
biol. genealoško drevo albero genealogico
bot. kravje drevo albero del latte (Brosinum galactodendron)
bibl. drevo spoznanja albero della scienza del bene e del male
2. nareč. agr. (plug) aratro - drevó árbol m
božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
okrasno drevo árbol de adorno
gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
gojenje dreves arboricultura f
cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla - dróg (-a) m
1. stanga, pertica, asta, palo, sbarra; spiedo:
jeklen, železen drog sbarra di acciaio, di ferro
lesen drog stanga, pertica
nosilni, podporni drog pilastro portante, di sostegno
brzojavni, električni, telefonski drog palo del telegrafo, della luce, del telefono
navt. prečni drog (za jadro) boma (della vela)
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
2. teh. barra, asta; tirante; šport. sbarra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. batni drog asta, stelo dello stantuffo
avt. pretični drog leva del cambio
vlečni drog stanga di rimorchio - drogóvje (-a) n sbarre, pali, aste; teh. tiranti, tiranteria:
krmilno drogovje tiranteria dello sterzo
vrtalno drogovje tiranti della sonda
zavorno drogovje tiranteria del freno - drúgi (-a -o)
A) num.
1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno
2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria
3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado
4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte
5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole
6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda
2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi
3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro - drža samostalnik
1. (o telesu) ▸ tartás, testtartáspokončna drža ▸ egyenes tartás, egyenes testtartásPomemben del gibal je hrbtenica, ki omogoča pokončno držo in številne telesne gibe. ▸ A gerinc a mozgásszervi rendszer fontos része, amely lehetővé teszi a függőleges testtartást és számos testmozdulatot.pravilna drža ▸ helyes tartás, helyes testtartásnepravilna drža ▸ helytelen tartás, helytelen testtartásLjudje z nepravilno držo bi se morali čim več gibati in telovaditi. ▸ A helytelen testtartású embereknek minél többet kellene mozogniuk és tornázniuk.slaba drža ▸ rossz tartás, rossz testtartástelesna drža ▸ testtartássamozavestna drža ▸ magabiztos tartásponosna drža ▸ büszke testtartásdrža telesa ▸ testtartásizboljšati držo ▸ testtartást javítobrambna drža ▸ védekező testtartásprisilna drža ▸ kényszertartásMed delom z računalnikom najpogosteje sedimo in prav ta prisilna drža lahko povzroči veliko nevšečnosti. ▸ A számítógépes munka során a leggyakrabban ülve dolgozunk, és ez a kényszertartás sok kellemetlenséget okozhat.vaje za pravilno držo ▸ tartásjavító gyakorlatokpostaviti se v obrambno držo ▸ védekező testtartást vesz felsključena drža ▸ görnyedt testtartászravnana drža ▸ egyenes testtartás
2. (stališče) ▸ magatartás, álláspont, tartáspokončna drža ▸ egyenes tartásuporniška drža ▸ lázadó magatartásopozicijska drža ▸ ellenzéki magatartássamozavestna drža ▸ öntudatos magatartásponosna drža ▸ büszke tartás, büszke magatartásmoralna drža ▸ erkölcsi tartás, erkölcsi magatartásobrambna drža ▸ védekező magatartásS takšno obrambno držo varuje sebe in svoja pričakovanja. ▸ Az ilyen védekező magatartással önmagát és az elképzeléseit védelmezi.politična drža ▸ politikai magatartásduhovna drža ▸ szellemi magatartásdrža človeka ▸ ember magatartásaV odgovornosti je zaobsežena vsa vsebina temeljne etične drže človeka. ▸ A felelősség magába foglalja az ember alapvető etikai álláspontjának minden tartalmát.drža stranke ▸ párt magatartásazavzeti držo ▸ álláspontra helyezkedik, álláspontot foglalStarši zelo pogosto zavzamejo držo, naj se otroci sami zmenijo med seboj. ▸ A szülők gyakran arra az álláspontra helyezkednek, hogy a gyerekek egymás között intézzék el az ügyeiket.ohraniti držo ▸ álláspontját megőrzi
3. (o predmetu) ▸ tartás, fogás, pozíciódrža loparja ▸ ütőtartásNa prvi uri sva izvedeli osnovna pravila in se naučili pravilne drže loparja. ▸ Az első órán megismertük az alapszabályokat és megtanultuk a helyes ütőtartást.drža pisala ▸ tollfogásdrža volana ▸ kormányfogásPravilna drža volana je v urnem položaju petnajst do treh. ▸ A helyes kormányfogás kilenc óránál és három óránál van.drža smuči ▸ sípozíció - držáj (-a) m
1. manico, maniglia; ansa, impugnatura:
držaj noža, vesla il manico del coltello, l'impugnatura del remo
2. ringhiera; corrimano; sostegno; appoggio
3. muz. corona - držáti (-ím)
A) imperf.
1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro
2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!
3. (držati skupaj, vzdržati) tenere
4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne
5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare
6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore
7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo
8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese
9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì
10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri
11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore
12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro
13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto
14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di
15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò
B) držáti se (-ím se) imperf. refl.
1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto
2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente
3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra
4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi
5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)
6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente
7. (vesti se) comportarsi
8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta - držáti tener
drži! (= prav!) ¡de acuerdo!
držati v dobrem stanju mantener en buen estado
držati obljubo cumplir con su promesa
držati besedo tener su palabra
ne držati (svoje) besede no tener (ali faltar a) su palabra
držati korak s kom ir al compás de alg
držati mero ser moderado
led ne drži el hielo está poco firme
lepo vreme drži el tiempo se mantiene sereno
držati s kom tomar partido con alg, hacer causa común con alg, simpatizar con alg
držati v roki, za roko tener en la mano, de la mano
držati v šahu (tudi fig) tener en jaque
držati se leve (desne) llevar la izquierda (la derecha)
obljubiti in obljubo držati je dvoje del dicho al hecho hay un gran hecho
bolje drži ga kot lovi ga más vale una toma que dos te daré