Franja

Zadetki iskanja

  • dostópen (-pna -o) adj.

    1. accessibile, di facile accesso, raggiungibile (tudi pren.):
    vrh gore je lahko dostopen la cima del monte è di facile accesso

    2. disponibile, alla portata:
    cene blaga niso vsakomur dostopne i prezzi dei prodotti non sono alla portata di tutti

    3. comprensibile

    4. knjiž. suscettibile, influenzabile; (prijazen) affabile, gentile, alla buona
  • dotazione f

    1. oprava, oskrba; dotacija:
    fondo di dotazione osnovni sklad

    2. voj. oprema, orožje:
    in dotazione sestavni del (opreme)
  • dotòk (-óka) m afflusso, affluenza:
    dotok krvi afflusso del sangue
    dotok in odtok vode afflusso e deflusso dell'acqua
    dotok populacije v mesto l'afflusso della popolazione nelle città
  • dovere*

    A) v. tr. (pres. dēvo, dēbbo)

    1. morati:
    dovete sapere che... (v povestih ipd.) bilo je nekoč...
    non dovere ne smeti

    2. biti možno, verjetno:
    deve essere mezzogiorno verjetno je poldne

    3. dolgovati, biti dolžan:
    cosa devo? koliko sem dolžan?

    B) m

    1. dolžnost; obveznost:
    il senso del dovere čut dolžnosti
    i doveri del cittadino državljanske dolžnosti

    2. primerno, pravično:
    fare le cose a dovere kaj narediti, kot se spodobi
    ha avuto il suo dovere dobil je, kar si zasluži

    3. pl. pozdravi, izrazi spoštovanja, čestitke:
    fare i propri doveri a qcn. izraziti komu spoštovanje, pozdraviti koga, čestitati komu
  • dovuto

    A) agg. dolžen; ki ga gre pripisati, ki je posledica:
    un successo dovuto al forte impegno uspeh, ki ga gre pripisati veliki prizadevnosti

    B) m dolg; potrebno, primerno:
    pagare il dovuto plačati dolg
    fare più del dovuto storiti več, kot je bilo potrebno
  • dozorévanje (-a) n maturazione:
    dozorevanje vina maturazione, invecchiamento del vino
  • dóž dux m

    doževa palača palacio m del dux
  • drachma, st.lat. drachuma (Enn., Pl., Ter.), -ae, gen. pl. nav. drach(u)mārum, pa tudi drachmûm (Ci. ep.), f (gr. δραχμή) drahma,

    1. grški srebrnik, grška denarna enota: Kom., Ci. idr., (servo) quingentis empto drachmis H.

    2. utež = osmina unče = 96. del asa: Plin. idr.
  • drág (-a -o)

    A) adj.

    1. caro, costoso; prezioso:
    draga stanovanja alloggi cari
    drage knjige libri cari, costosi
    dragi kamen pietra preziosa
    metal. drage kovine metalli preziosi
    drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa

    2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
    drag človek una cara persona
    pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
    (v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori

    3. (dragocen) prezioso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
    ustreči drage volje accontentare volentieri
    pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
    če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
    pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi

    B) drági (-a -o) m, f, n
    spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
    mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
    pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia
  • dramatik samostalnik
    (pisec dramskih del) ▸ drámaíró, színműíró
    angleški dramatik ▸ angol drámaíró
    sodobni dramatik ▸ kortárs drámaíró
    starogrški dramatik ▸ ógörög drámaíró
    renesančni dramatik ▸ reneszánsz színműíró
    slaven dramatik ▸ híres drámaíró
    drama sodobnega angleškega dramatika ▸ kortárs angol drámaíró drámája
    komedija moskovskega dramatika ▸ moszkvai drámaíró komédiája
    Henrik Ibsen (1828–1906) velja za enega najpomembnejših svetovnih dramatikov. ▸ Henrik Ibsent (1828–1906) a világ egyik legjelentősebb drámaírójaként tartják számon.
  • drés (-a) m šport. tenuta, tuta sportiva:
    nogometni, smučarski dres tenuta di calciatore, da sci
    (klubski) dres Real Madrida maglia del Real Madrid
  • drevó (-ésa) n

    1. albero:
    drevo ozeleni, raste l'albero rinverdisce, cresce
    podreti, posekati drevo abbattere, tagliare un albero
    splezati na drevo arrampicarsi, montare su un albero
    cvetoče, košato drevo albero in fiore, frondoso
    bukova, češnjeva drevesa faggi, ciliegi
    gozdno drevo albero boschivo
    iglasto drevo conifera
    listnato drevo latifoglia
    okrasno drevo albero ornamentale
    sadno drevo albero da frutto
    tropsko drevo albero tropicale
    zimzeleno drevo albero sempreverde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. drevo življenja albero della vita
    bot. drevo življenja tuia, albero della vita (Thuja occidentalis)
    um. drevo življenja arbor vitae
    božično drevo albero di Natale
    bot. božje drevo albero di Giuda (Cercis siliquastrum)
    biol. genealoško drevo albero genealogico
    bot. kravje drevo albero del latte (Brosinum galactodendron)
    bibl. drevo spoznanja albero della scienza del bene e del male

    2. nareč. agr. (plug) aratro
  • drevó árbol m

    božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
    drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
    okrasno drevo árbol de adorno
    gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
    gojenje dreves arboricultura f
    cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
    splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
    od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
    jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla
  • dróg (-a) m

    1. stanga, pertica, asta, palo, sbarra; spiedo:
    jeklen, železen drog sbarra di acciaio, di ferro
    lesen drog stanga, pertica
    nosilni, podporni drog pilastro portante, di sostegno
    brzojavni, električni, telefonski drog palo del telegrafo, della luce, del telefono
    navt. prečni drog (za jadro) boma (della vela)
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta

    2. teh. barra, asta; tirante; šport. sbarra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. batni drog asta, stelo dello stantuffo
    avt. pretični drog leva del cambio
    vlečni drog stanga di rimorchio
  • drogóvje (-a) n sbarre, pali, aste; teh. tiranti, tiranteria:
    krmilno drogovje tiranteria dello sterzo
    vrtalno drogovje tiranti della sonda
    zavorno drogovje tiranteria del freno
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro
  • drža samostalnik
    1. (o telesu) ▸ tartás, testtartás
    pokončna drža ▸ egyenes tartás, egyenes testtartás
    Pomemben del gibal je hrbtenica, ki omogoča pokončno držo in številne telesne gibe. ▸ A gerinc a mozgásszervi rendszer fontos része, amely lehetővé teszi a függőleges testtartást és számos testmozdulatot.
    pravilna drža ▸ helyes tartás, helyes testtartás
    nepravilna drža ▸ helytelen tartás, helytelen testtartás
    Ljudje z nepravilno držo bi se morali čim več gibati in telovaditi. ▸ A helytelen testtartású embereknek minél többet kellene mozogniuk és tornázniuk.
    slaba drža ▸ rossz tartás, rossz testtartás
    telesna drža ▸ testtartás
    samozavestna drža ▸ magabiztos tartás
    ponosna drža ▸ büszke testtartás
    drža telesa ▸ testtartás
    izboljšati držo ▸ testtartást javít
    obrambna drža ▸ védekező testtartás
    prisilna drža ▸ kényszertartás
    Med delom z računalnikom najpogosteje sedimo in prav ta prisilna drža lahko povzroči veliko nevšečnosti. ▸ A számítógépes munka során a leggyakrabban ülve dolgozunk, és ez a kényszertartás sok kellemetlenséget okozhat.
    vaje za pravilno držo ▸ tartásjavító gyakorlatok
    postaviti se v obrambno držo ▸ védekező testtartást vesz fel
    sključena drža ▸ görnyedt testtartás
    zravnana drža ▸ egyenes testtartás

    2. (stališče) ▸ magatartás, álláspont, tartás
    pokončna drža ▸ egyenes tartás
    uporniška drža ▸ lázadó magatartás
    opozicijska drža ▸ ellenzéki magatartás
    samozavestna drža ▸ öntudatos magatartás
    ponosna drža ▸ büszke tartás, büszke magatartás
    moralna drža ▸ erkölcsi tartás, erkölcsi magatartás
    obrambna drža ▸ védekező magatartás
    S takšno obrambno držo varuje sebe in svoja pričakovanja. ▸ Az ilyen védekező magatartással önmagát és az elképzeléseit védelmezi.
    politična drža ▸ politikai magatartás
    duhovna drža ▸ szellemi magatartás
    drža človeka ▸ ember magatartása
    V odgovornosti je zaobsežena vsa vsebina temeljne etične drže človeka. ▸ A felelősség magába foglalja az ember alapvető etikai álláspontjának minden tartalmát.
    drža stranke ▸ párt magatartása
    zavzeti držo ▸ álláspontra helyezkedik, álláspontot foglal
    Starši zelo pogosto zavzamejo držo, naj se otroci sami zmenijo med seboj. ▸ A szülők gyakran arra az álláspontra helyezkednek, hogy a gyerekek egymás között intézzék el az ügyeiket.
    ohraniti držo ▸ álláspontját megőrzi

    3. (o predmetu) ▸ tartás, fogás, pozíció
    drža loparja ▸ ütőtartás
    Na prvi uri sva izvedeli osnovna pravila in se naučili pravilne drže loparja. ▸ Az első órán megismertük az alapszabályokat és megtanultuk a helyes ütőtartást.
    drža pisala ▸ tollfogás
    drža volana ▸ kormányfogás
    Pravilna drža volana je v urnem položaju petnajst do treh. ▸ A helyes kormányfogás kilenc óránál és három óránál van.
    drža smuči ▸ sípozíció
  • držáj (-a) m

    1. manico, maniglia; ansa, impugnatura:
    držaj noža, vesla il manico del coltello, l'impugnatura del remo

    2. ringhiera; corrimano; sostegno; appoggio

    3. muz. corona
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • držáti tener

    drži! (= prav!) ¡de acuerdo!
    držati v dobrem stanju mantener en buen estado
    držati obljubo cumplir con su promesa
    držati besedo tener su palabra
    ne držati (svoje) besede no tener (ali faltar a) su palabra
    držati korak s kom ir al compás de alg
    držati mero ser moderado
    led ne drži el hielo está poco firme
    lepo vreme drži el tiempo se mantiene sereno
    držati s kom tomar partido con alg, hacer causa común con alg, simpatizar con alg
    držati v roki, za roko tener en la mano, de la mano
    držati v šahu (tudi fig) tener en jaque
    držati se leve (desne) llevar la izquierda (la derecha)
    obljubiti in obljubo držati je dvoje del dicho al hecho hay un gran hecho
    bolje drži ga kot lovi ga más vale una toma que dos te daré