Franja

fortūnō -āre -āvī -ātum (fortūna) osrečiti, dati srečo, oblagodariti: di fortunabunt vestra consilia Pl., tibi patrimonium dii fortunent Ci. ep., quamcumque deus tibi fortunaverit horam H. — Od tod adj. pt. pf. fortūnātus 3, adv. -ē

1. osrečen, oblagodarjen, srečen, blažen: salvus atque fortunatus semper sies Pl., o fortunatam rem publicam, si quidem hanc sentinam urbis eiecerit Ci., nec quicquam insipiente fortunato intolerabilius fieri potest Ci., mihi vero Scipiones comitatu nobilium iuvenum fortunati videbantur Ci., o fortunata mors Ci. fortunate senex V., f. vita H., soror, coniugium O., fortunatorum insulae (gr. μακάρων νῆσοι) Pl. ali insulae fortunatae Mel., Plin., Fl., M. otoki blaženih, elizij = fortunata nemora V., nusquam se fortunatiorem quam Praeneste vidisse Fortunam Ci., qui tum fortunatissimus haberetur Ci., fortunatissimum proelium Vell., ingenium fortunatius H., fortunate vivere Pl., Ci., fortunate gestum esse L.; z abl.: aetas aurea fetibus aureis fortunata fuit O.; pesn. (po gr. vzoru) z gen.: fortunatus laborum V. zaradi prestanih težav; subst. fortūnātus -ī, m srečnež: Kom., Ci. idr.

2. occ. imovit, premožen, bogat: apud Scopam, fortunatum hominem et nobilem Ci., quis fortunatior Lepido? Ci., fortunatissima urbs Ci., quibus licet iam esse fortunatissimis C.; subst. m. = bogataš, bogatin: Ci.

fortwagen: sich fortwagen upati si proč

fosse [fos] féminin jama, luknja; grob; (fosse d'orchestre) théâtre prostor za orkester

fosse d'aisance greznica
fosse à chaux apnena jama, apnica
fosse collective, commune skupinski, množični grob
fosse nasale nosna jamica
fosse aux ordures, à fumier, à purin jama za smeti, gnoj, gnojnico
fosse aux lions, aux ours levji, medvedji obor (jama v živalskem vrtu)
fosse de saut (sport) jama (s peskom) za doskok
avoir pied dans la fosse, être au bord de la fosse biti z eno nogo v grobu
creuser sa propre fosse lasten grob si kopati
descendre dans la fosse aux lions (figuré) izpostaviti se veliki nevarnosti

foster² [fɔ́stə] prehodni glagol
hraniti, gojiti, rediti, vzgajati; pospeševati; rad imeti

to foster up vzgajati
to foster a desire želeti si kaj, hrepeneti po čem

fotografski spomin stalna zveza
(odličen spomin) ▸ fotografikus memóriaZa ljudi s fotografskim spominom je značilno, da za opazovanje dogodka, ki si ga želijo zapomniti, potrebujejo le nekaj trenutkov. ▸ A fotografikus memóriával rendelkező embereknek általában csak néhány pillanatra van szükségük ahhoz, hogy megfigyeljék az eseményt, amelyre emlékezni szeretnének.

foulard [fular] masculin svilena ruta; ovratna ruta

mettre un foulard sur ses cheveux dati si ruto na lase

fouler [fule] verbe transitif mečkati, tlačiti, stiskati; pogaziti, valjati (sukno); obtolči (sadje med prevozom); médecine izviniti, spahniti

se fouler (populaire) garati, pretegniti se, utruditi se
fouler le raisin zmečkati (z nogami) grozdje
fouler le sol de sa patrie hoditi po domačih tleh
fouler aux pieds poteptati, pogaziti, figuré prezirljivo ravnati s kom
fouler le poignet izviti si zapestje
il a le pied foulé zvinil si je nogo
se fouler la rate imati zbadanje v boku; figuré preveč delati, garati
ne rien se fouler (populaire) ne se pretegniti
travailler sans se fouler ne se pretegniti pri delu

fourrer [fure] verbe transitif

1. podložiti, podšiti s krznom

faire fourrer son manteau dati si podložiti plaščs krznom

2. strpati, vtakniti

fourrer des friandises à un enfant trpati, tlačiti slaščice v otroka
fourrer son nez partout povsod svoj nos vtikati
fourrer quelqu'un en prison vtakniti koga v ječo
fourrer quelque chose dans la tête à quelqu'un komu kaj v glavo vtepsti
je m'en suis fourré jusque-là (familier, figuré) sit, naveličan sem tega
se fourrer dans la tête vbiti si v glavo
se fourrer dedans močno se zmotiti
se fourrer zavleči se, splaziti se (kam), skriti se; vmešati se (dans v)
se fourrer le doigt dans l'œil (jusqu'au coude) uračunati se, »kozla ustreliti«
ne plus savoir où se fourrer (figuré) biti ves zbegan, osramočen

foutre* [futr] verbe transitif, populaire delati; vreči

foutre! gromska strela!
foutre en l'air (figuré) stran zagnati
foutre le camp pobrisati jo, popihati jo, oditi
foutre quelqu'un en colère razjeziti koga, spraviti koga v besnost
foutre dedans zagosti jo komu; v zapor vtakniti
foutre quelqu'un à la porte koga skoz vrata vreči
foutre un coup de pied brcniti
foutre la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
foutez-moi la paix! dajte mi mir!
ça la fout mal to je neumno, izključeno
se foutre de quelque chose ne se brigati za kaj, požvižgati se na kaj
s'en foutre plein la lampe nabasati si trebuh
va te faire foutre! pojdi k vragu!
qu'est-ce que ça peut vous foutre? kaj vas ta briga?
je m'en fous požvižgam se na to

foveō -ēre, fōvī, fōtum (sor. s favilla; gl. favilla). —

I.

1. greti, segre(va)ti, ogre(va)ti: epulas foveri foculis ferventibus Pl., gallinae … pullos … ita tuentur, ut … pinnis foveant, ne frigore laedantur Ci., solque sua parte fovet tribuitque calorem Lucr., solis terra vapore fota Lucr., mare … terras fovet Cu., ova fovere Plin. valiti; pesn.: fovet ignibus aras O. skrbi, da darilni ogenj ne ugasne, corpus refoventque foventque O. poskušajo segreti; occ.

2.
a) (z vročimi (gorkimi) obkladki) greti, ogre(va)ti, pariti: Cels., ventrem Luc. fr., volnus lymphā V., genua calido aceto Col., foliis in vino decoctis nervos Plin.; pesn. animas et olentia Medi ora fovent illo (flore) V. = zdravijo smrdljive ustne sape z … ; pren.: quasi fovebam dolores meos Ci. ep.
b) skopati v topli vodi: corpus in unda O., alveus accipit artūs fovendos O.
c) obje(ma)ti, ljubkovati: interdum gremio fovet (puerum), inscia Dido V., diva lacertis cunctantem amplexu molli fovet V. drži v lahnem objemu, — rahlo (nežno) objeto, sinu germanam amplexa fovebat V. —

II. metaf.

1. gojiti, streči: matrem prope sola fovebat O., tu me reficis fovesque O., hiemem inter (= inter hiemem) se luxu f. V. vso dolgo zimo se naslajata (preživljata) v razkošju; o strežbi bolnikom: f. vulnus O. gojiti, na skrbi imeti, anhelans colla fovet V. podpira glavo; o abstr. kaj gojiti, živo ohraniti: aliquid in pectore Pl., Caesaris in nos amorem Ci., famam inanem V., hoc regnum esse Iuno tenditque fovetque namerava in si prizadeva, f. spem L., Mart., vota animo O.

2. pospeševati, podpirati: antea famam illius foveram Ci., tu gubernacula rei publ. petas fovendis hominum sensibus Ci., mecumque fovebit Romanos V., fovi cupidine bella V. netil sem, f. patrum voluntatem, alicuius spem, aliquem certā spe L., poëtas O., vitam Tib., propria naturae bona doctrinā Q., sanguinem fovere ac tollere T., populus Rom. hos … plausu fovebat T., tamquam alias partes fovissent T., quibus ille adulescentiam meam exhortationibus foverit Plin. iun. f. alicuius periculum Plin. iun. pomagati koga onemogočiti, f. ingenia et artes Suet.

3. pesn. kak kraj greti = ne zapustiti, držati se ga, varovati ga, čuvati ga: coluber humum fovet V., (apes) larem sub terra fovent V. se mudijo, bivajo, apes progeniem nidosque fovent V. (zevg.) strežejo zarodu ter sede zmerom v gnezdu, f. castra V. držati se za okopi.

Opomba: Metrum inf. pr. fōvēre najdemo pri Luc.

foyer [fwaje] masculin ognjišče, figuré dom, družina; médecine žarišče; physique gorišče; figuré središče; théâtre foyer; pluriel domovina

femme féminin au foyer gospodinja; žena, ki ni v službi
distance féminin du foyer (optique) goriščna razdalja
foyer domestique domače ognjišče, gospodinjstvo
foyer du soldat dvorana v vojašnici za razvedrilo vojakov
foyer d'étudiants študentovski dom
foyer d'incendie žarišče, središče požara
foyer de troubles (politique) žarišče nemirov
fonder un foyer ustanoviti (si) družino, dom
quitter le foyer conjugal zapustiti dom
rentrer, retourner dans ses foyers vrniti se domov (npr. iz vojaške službe)
jeune foyer mlad zakonski pat

fracturar zlomiti, zdrobiti

fracturar(se) un hueso zlomiti si kost

fracturer [-re] verbe transitif zlomiti; vlomiti

fracturer un os zlomiti kost
fracturer une porte, une serrure vlomiti vrata, ključavnico
se fracturer la jambe zlomiti si nogo

frais² [frɛ] masculin pluriel stroški, izdatki; pristojbine

à frais communs na skupne stroške
à grands frais z velikimi stroški
à peu de frais z majhnimi stroški, poceni
à nos frais na naše stroške
aux frais de mon père na stroške mojega očeta
aux frais de la princesse (populaire), de l'Etat na državne stroške
y compris les frais skupaj z vsemi stroški
exempt de frais, sans frais brez stroškov
frais d'achat, d'acquisition nabavni stroški
frais accessoires, divers postranski, razni stroški
frais d'administration upravni stroški
frais de chauffage, d'éclairage, de construction, de déménagement stroški za kurjavo, razsvetljavo, za gradnjo, za selitev
frais de déplacement potni stroški
frais d'entretien vzdrževalni stroški
frais d'expédition odpravni stroški (za pošiljatev)
frais d'exploitation, d'opération obratovalni stroški
frais de fabrication, de publicité stroškt za izdelavo, za reklamo
frais d'impression tiskarski stroški
frais de remboursement pristojbine za povzetje
frais de subsistance življenjski stroški
frais de transport prevoznina
frais de voyage potni stroški
compte masculin de frais (ob)račun stroškov, stroškovnik
faux frais stranski, nepredvideni stroški
menus frais mali izdatki
réduction féminin des frais zmanjšanje stroškov
total masculin des frais encourus skupni stroški
tous frais faits po odbitku vseh stroškov
condamner quelqu'un aux frais (juridique) obsoditi koga na poravnavo stroškov
entraîner des frais povzročati stroške, biti povezan s stroški
en être pour ses frais ničesar ne dobiti za stroške, ki smo jih imeli
faire, supporter les frais de quelque chose plačati, poravnati stroške za kaj
faire les frais de la conversation voditi pogovor, biti glavni besednik
faire ses frais priti na svoj račun (tudi figuré)
faire, occasionner des frais povzročiti stroške
faire face aux frais plačati, poravnati stroške
intervenir dans les frais prevzeti del stroškov
se mettre en frais pour quelqu'un stroške si delati, si nakopati za koga; zelo se truditi
se mettre en frais d'amabilités biti nad vse ljubezniv
rembourser les frais povrniti stroške

francamente avv.

1. odkrito:
rispondere francamente odkrito odgovoriti

2. resnično, res, zares:
francamente non so cosa pensare di lui res ne vem, kaj naj si mislim o njem

frapper [frape] verbe transitif udariti (au visage v obraz, du poing s pestjo); tipkati; zabiti (žebelj); kovati (novce); iznenaditi, presenetiti, osupiti, vtis napraviti, prizadeti, pretresti, prestrašiti, frapirati

frapper le sol du pied udarjati z nogo ob tla
frapper les vitres udarjati ob šipe (dež)
frapper de glace ohladiti z ledom
frapper à terre zrušiti, pobiti na tla; verbe intransitif (po)trkati (à la porte na vrata)
frapper à toutes les portes (figuré) obrniti sa na vse, ki bi mogli pomagati, vse poskusiti
frapper à la bonne porte (figuré) obrniti se na pravi naslov, na osebo, ki nam lahko ustreže
frapper à la tête (figuré) kaznovati vodje upora
frapper à coups de poignard zabosti (z bodalom)
frapper sur les touches udarjati na tipke
frapper des mains, dans ses mains ploskati
frapper en nullité proglasiti za neveljavno
l'horloge vient de frapper (le coup de) la demie ura je pravkar bila pol
frapper un grand coup napraviti energičen sklep
frapper de stupeur quelqu'un osupiti koga
frapper quelqu'un de crainte, d'étonnement prestrašiti, osupiti koga
frapper un coup décisif (figuré) zadati odločilen udarec
se frapper tolči se (la poitrine po prsih)
ne te frappe pas! ne razburjaj se!
se frapper (familier) skrbi si delati, vznemirjati se

frapporre^*

A) v. tr. (pres. frappongo) dati vmes (zlasti pren.):
frapporre ostacoli ovirati
frapporre indugi mečkati, zavlačevati

B) ➞ frapporsi v. rifl. (pres. mi frappongo) vmešati se, posredovati; prekrižati, postaviti se na pot, zadržati:
si frappose per evitare un litigio posredoval je, da ne bi prišlo do prepira
si sono frapposte nuove difficoltà pojavile so se nove težave
un fatto nuovo si frappose alla decisione novo dejstvo je prekrižalo odločitev

fratēllo

A) m

1. brat:
fratello germano rodni brat
fratello uterino polbrat po materi
fratello di latte brat po mleku, mlečni brat
fratelli siamesi siamska dvojčka
sembrare fratelli, assomigliarsi come fratelli podobna si biti kot brata
amarsi come fratelli ljubiti se kot bratje

2. pl. otroci (iste družine), bratje in sestre, bratje

3. pren. brat, tovariš:
fratelli di sventura bratje v nesreči
fratello d'arme bojni tovariš
i fratelli massoni prostozidarji

4. relig. brat laik; sobrat

B) agg. (za samostalnikom) pren. bratski:
partiti fratelli sestrske stranke

fraternellement [-nɛlmɑ̃] adverbe bratovsko

partager quelque chose fraternellement bratovsko si kaj deliti

frāternus 3, adv. -ē (frāter)

1. bratov, brat(ov)ski: amor Ci., C., hereditas Ci. po bratu, mors Ci., V., parricidium Ci. dokazan bratomor, nex H. bratomor, toda caedes fr. V. umor, ki ga je zagrešil brat; lyra H. od brata (Merkurja) dobljena, fr. litora V. (ker je Erik kot Venerin sin Enejev brat), fraternis Iuppiter subdidit undis O. z valovi (z morjem) svojega brata (Neptuna), fr. pax O. z brati, fr. sanguis Lucan., si fraterne faciunt Ci., fraterne interrogare Hier.

2. sorodovinski, sorodnikov, soroden: sanguis V., pectora, fama Val. Fl.; subst. n. pl.: fraterna peto O. bratrančevo (= bratranca Ahila) dediščino (orožje) zahtevam.

3. metaf. prijateljski, prijateljev, tovarišev, drugov: fr. amor in nos Ci. ep., fr. necessitudo Ci., longe iis fraternum nomen populi Rom. afuturum C. ime, „zavezni bratje“ („pobratimi“), ki jim ga je dal rim. narod, fr. foedus H., fraternis animis adnuimus H. kakor bratje, v bratski slogi, maerens fraterna morte iuvencus V. zaradi smrti svojega tovariša, fraterne ab aliquo amari Ci. ep.