Franja

*for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

2. occ.
a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.

forbear^*1 [fɔ:bɛ́ə] prehodni glagol & neprehodni glagol (from)
opustiti; vzdržati se; ogniti, ogibati se
arhaično (with) potrpeti

she could not forbear laughing ni si mogla kaj, da se ne bi smejala

force² [fɔ:s] prehodni glagol
siliti, izsiliti, vsiliti, prisiliti; obvladati; predreti, predirati; z naskokom vzeti; vdreti; oskruniti, posiliti; prenapenjati, forsirati

to force s.o.'s hand prisiliti koga
to force open nasilno odpreti
to force s.th. on s.o. vsiliti komu kaj
to force the pace pospešiti korak
to force a plant pospešiti rast rastline
to force o.s. upon s.o. vsiljevati se komu
to force division zahtevati glasovanje (v angleškem parlamentu)
to force one's way krčiti si pot
to force a position z napadom zavzeti položaj

forcer [fɔrse] verbe transitif (pri)siliti, primorati; forsirati, pretiravati; povečati; s silo odpreti, s silo vzeti, izsiliti; premagati (ovire), ziomiti (odpor); popačiti (smisel); verbe intransitif forsirati, napenjati se

se forcer (pri)siliti se (à k)
forcer la porte vdreti, vlomiti vrata
forcer la porte de quelqu'un s silo si dobiti vstop h komu
forcer le pas pospešiti korak
forcer les raisins pospešiti zorénje grozdja
forcer sa voix napenjati glas
tous les obstacles premagati vse ovire
forcer l'admiration des ennemis izsiliti občudovanje pri sovražniku
forcer une ville s silo zavzeti mesto
forcer la main à quelqu'un koga primorati k delu, delovanju
forcer la consigne izsiliti vstop
forcer le destin upirati se, kljubovati usodi
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
forcer le sens d'un mot popačiti (skriviti) pomen besede
forcer de rames, de voiles na vse kriplje veslati, kar najhitreje jadrati

forger [fɔrže] verbe transitif kovati; figuré izmisliti (si) izgovore, laži

forger un caractère (s)kovati značaj
se forger un idéal ustvariti si ideal
c'est en forgeant qu'on devient forgeron vaja naredi mojstra

forjar kovati; izgotoviti, izmisliti, povzročiti

forjar embustes laži izmišljati, lagati, širokoustiti se
forjar planes načrte kovati
no te forjes ilusiones ne delaj si iluzij

formalizzarsi v. rifl. (pres. /mi/ formalizzo) zameriti, čuditi se, spotikati se, zgražati se (nad nespoštovanjem pravil obnašanja):
non si formalizzi se la serviamo alla buona ne zamerite, če vam postrežemo kar po domače

formar oblikovati, tvoriti; sestaviti, razviti; nastopiti

formar causa vložiti tožbo
formar parte (de, en) udeležiti se (česa); pripadati
formar en fila (Am) v vrsti čakati
formarse una opinión ustvariti si mnenje, soditi o
no puede V. formarse idea de lo malo que es pojma nimate, kako je malopriden
formar queja pritožiti se
formar el propósito skleniti
¡formen filas! v vrste!

formare

A) v. tr. (pres. formo)

1. oblikovati, formirati:
formare una statua in bronzo oblikovati kip v bronu

2. pren. oblikovati, formirati, vzgajati:
formare gli scolari all'amore del bello vzgajati učence v ljubezni do lepote

3. osnovati, ustanoviti, ustvariti:
formare un partito ustanoviti stranko
formare una famiglia ustvariti družino

4. predstavljati, biti:
formare il vanto della famiglia biti ponos družine

B) ➞ formarsi v. rifl. (pres. mi formo)

1. pojaviti se, nastati:
nel muro si è formata una patina di muffa na zidu je nastal sloj plesni

2. zrasti, razviti se:
dal bocciolo si forma il fiore iz popka se razvije cvet

formidabile agg.

1. strašen, strahovit:
si scatenò improvvisamente una tempesta formidabile kar naenkrat se je razbesnelo strašno neurje
avversario formidabile strašen nasprotnik

2. izreden, izjemen:
appetito formidabile izreden apetit

formīdō -āre -āvī -ātum (formīdō -inis)

1. intr. (hudo) bati se, strah, groza obhaja koga, strah je koga, groza je koga: bonum habe animum, ne formida! Pl.; z dat. (za kaj): auro formidat Euclio Pl.

2. trans. zgroziti se česa, koga, prestrašiti (ustrašiti, (z)bati) se česa: Pl., Naev. fr., Iuv., Prud. idr. f. illius iracundiam Ci. ep., satietas formidanda est Ci., quidquid fecerit, ipse se excruciat omniaque formidat Ci., malos fures H., cum te formidet mulier H., f. auxilia Cu., verbera Stat.; z inf.: Veg., Aug., si isti formidas credere Pl. če se braniš, če nočeš, ad haec ego naribus uti formido H. se bojim; s finalnim stavkom: formido miser, ne hic me tibi arbitretur suasisse Pl., formido male, ne ego hic nomen meum commutem Pl., aliquem non f., ut … Vop. Pogosto pt. pf. formīdātus 3 (večinoma z gr. dat.) strašen, ki se ga (je) vsi bojijo: Fl., Gell., Amm. pennae O., ki služijo za strašilo divjačini, manūs O. formidatus nautis aperitur Apollo V., civis … formidatus Othoni Iuv.; z abl. causae: Aethiops classe formidatus H.; pesn.: formidatae aquae O. strah pred vodo, steklost.

fōrmō -āre -āvī -ātum (fōrma)

1. oblikovati, tvoriti, snovati, obrazovati (obraziti), uravna(va)ti, urediti; abs.: formare, figurare, colorare … non possent Ci.; z obj.: materia, quam fingit et format effectio Ci., f. lapsos capillos Pr., comam in gradus Suet. (s)plesti, varie vultūs Plin.; v pass.: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientis animari atque formari Ci., omnis imago formatur vagans (spremenljivo) O., formata terra O., in anguem formatus O. preobražen v kačo; pren.: f. orationem Ci., ea (verba) sicut mollissimam ceram ad nostrum arbitrium formamus et fingimus Ci., versūs citharā f. Plin. iun. ob citrah peti; occ. upodobiti: Himera in muliebrem figuram … (kot ženska) formata Ci., formatus … est cum cornibus Ammon O.

2. metaf. izobraziti, poučiti, (o)likati, omikati, uravnati, urediti, ustrojiti: format natura nos intus ad omnem fortunarum habitum H., f. puerum praeceptis H., talibus Iuno Semelen dictis formarat O., f. boves ad usum agrestem V. navajati, f. se in regis … mores ali collegas in suos mores L. prilagoditi, privaditi, formatis omnibus ad belli et pacis usus L., artibus formatus Col., f. oratorem, sapientem Q., mores Sen. rh., Q., Plin. iun., ingenia Cu., ingenia legibus institutisque Iust., mentes (srca) Q., provisa et formata cogitatio Q. pripravljena in dobro (primerno) izražena misel, circa educandos formandosque liberos T., a me formari et institui cupit Plin. iun., formatus in admirationem Suet. s hinavskim začudenjem; z dat.: laetos rectoris formabat Scipio bello Sil.; occ. obdelovati, (o)mehčati ((o)mečiti), vplivati na kaj, učinkovati na kaj: animos Ci., animum iudicum Q.

3. sinekdoha: iz kake tvarine ustvariti, napraviti, narediti, izgotoviti, izvršiti: signum in muliebrem figuram Ci., signum e marmore O., formabat in Ida Aeneas classem V., moenia urbis Tib. zgraditi; (o dramatiku) predstavljati: si audes personam formare novam (ustvariti nov značaj) H.; (o pisatelju) pisati, spisati: librum Plin. iun. epistulas orationesque … alieno ingenio Suet. dati drugim napisati; occ. izgovarjati: verba recte f. Q.; metaf. narediti, ustvariti, storiti, zasnovati, ustanoviti: quattuor modis formatas in animis hominum deorum esse notiones Ci., quam (consuetudinem) … ratione formabant Ci., in futura consilium f. Iust. načrt izdelati, zasnovati; pesn.: gaudia tacitā mente f. O. predstavljati (predočevati) si, misliti si.

fōrmōsus (formonsus) 3, adv. -ē (fōrma) lepe postave (rasti), lep, ličen, čeden; o osebah: virgo Tit. fr., virgines formosae, formosissimae Ci., solos sapientīs esse, si distortissimi sunt, formosos Ci., mulier f. Afr. fr., Ci., H., f. adulescens N., puer V., Suet., Apollo V., Tib., Venus O., puella Tib., vis formosa videri H., (nympha) meruit formosa videri O., alius formosus, alius deformis est Sen. ph.; subst.: quamvis fortis eram, formosae nomen habebam O. so me imenovali „lepotico“; o živalih: capra Pl., iuvenca, pecus V., boves O., arbutus Pr., pavonum formosus grex Ph.; enalaga: o stvareh in metaf. o abstr.: artus, os, comae O., domus, prata Sen. ph., at mihi cylindri … (forma) videtur esse formosior Ci., formosissimus annus V., f. tempus O. = pomlad, formosius telum O., f. mors Ap., virtute nihil est formosius Ci. Adv.: formose saltare Pr., cubare Ap.; v komp.: Pr., Q.; v superl.: Aug.

formulirati glagol
1. (izraziti; ubesediti) ▸ megfogalmazOdgovor lahko formuliram drugače, ne smem pa spremeniti bistva. ▸ A választ másképp is megfogalmazhatom, de a lényegen nem változtathatok.
V medijih so te kar nekaj časa kritizirali, ker nisi gladko formuliral vprašanj, deloval si rahlo zmedeno, premalo avtoritativno. ▸ A médiában egy ideig bíráltak téged, hogy nem fogalmazod meg világosan a kérdéseket, hogy kissé zavarodottan, nem eléggé tekintélyt parancsolóan viselkedsz.
Svoja opažanja in misli zna formulirati z lasersko natančnostjo, modro in brez leporečenja in okolišenja. ▸ Megfigyeléseit és gondolatait lézerpontosan, bölcsen, tartalmasan és egyenesen képes megfogalmazni.

2. (oblikovati; definirati) ▸ megfogalmazVemo, da Evropi do zdaj ni uspelo formulirati enotne politike. ▸ Tudjuk, hogy Európának eddig nem sikerült egységes politikát megfogalmaznia.
Skupaj so poskusili formulirati standarde, ki naj bi urejali delovanje podjetij. ▸ Közösen igyekeztek megfogalmazni a vállalatok működését szabályozó szabványokat .
Že prejšnje leto smo formulirali našo idejo, da vzporedno s festivalom začnemo našo ekološko akcijo čiščenja vode v svetu. ▸ Már tavaly megfogalmaztuk az ötletünket, hogy a fesztivállal párhuzamosan elindítjuk a világ vizeinek a megtisztítására irányuló ökológiai kampányunkat.

fors, abl. forte, f, kot apel. le v teh dveh oblikah, kot nom. propr. Fors, Fortis, f tudi v drugih sklonih (ferre)

1. slučaj, naključje, dogodek, usoda: Acc. et Luc. ap. Non., Pac. ap. Corn., Ter. idr. quod cuique fors offerebat Ci., sed haec ut f. tulerit Ci., sin vitam mihi f. ademerit Ci., f. obtulit N., H., T., f. imperii recuperandi L., quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit H., f. eadem Hebrum siccat H., si f. tulit O., f. dura, ignara O., f. regit cetera T., f. fuit, ut … locarentur Gell. naključje je naneslo. Pooseb. Fors Usoda, boginja usode: quidve ferat Fors, experiamur Enn., sit sane Fors domina campi Ci., dea Fors O.; aliteracija: Fors Fortuna Ter., L., O. = srečno naključje, dies Fortis Fortunae Varr., aedis Fortis Fortunae L., T.

2. adv. abl. forte po naključju, slučajno, prigodno: Pl., Ter. idr. in Tiburte forte cum adsedimus Ci., cum … Puteolos f. venissem Ci., forte temere Ci., L. na slepo srečo, quid est tandem, quod casu fieri aut forte fortuna (po srečni usodi) putemus? Ci., forte in duobus exercitibus erant trigemini fratres L., forte quadam an divinitus L., ibam f. viā sacrā H., illā forte die sacra portabant O., vel forte vel providentiā Vell., forte an quia audiverat T., seu dolo (namenoma) seu forte surrexerit T., forte casuque Plin. iun.; occ. (večinoma enklitično) za vezniki ne, si, nisi = morda, morebiti, nemara, mogoče: ne quid animae forte amittat Pl., ne quis forte … cursitet Ter., elaborandum est, ne forte ea contemnenda esse videantur Ci., vereor, ne quis forte vestrum miretur Ci., si forte est domi Pl., si forte desit pecunia Ci., si f. intellegitis Ci., si quis vestrum f. miratur Ci., sin id tardius forte fiet Ci.; toda si forte (sc. contingit ali continget) = ob dobri sreči, če je (bo) sreča mila, če ima srečo, če bo imel srečo: (imitatus) pauca quaedam verba et aliquem, si forte, motum Ci., hicine vir … usquam nisi in patria morietur aut, si forte, pro patria? Ci.; tudi za vprašalnim si: Hannibal Africam accesit, si f. Carthaginienses ad bellum inducere posset N. če bi morda mogel … , nisi forte ipse non vis Pl., nisi forte exspectatis, ut illa diluam Ci., nisi me propter benevolentiam fallebat Ci.; tako tudi za vprašalnico num: num forte … sit finitio Q.

3. elipt. nom. fors (kot vrinjeni stavek z zamolčanim pomožnikom) = morda, morebiti, mogoče: Ter., Lucr., Tert. idr. et fors aequatis cepissent praemia rostris V., cesserit Ausonio si fors victoria Turno V., nova Tartareo fors semina monstra Val. Fl.; pogosto fors et morda (morebiti) tudi: Stat., quos illi fors et poenas ob nostra reposcent effugia V., fors et debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H., fors et in hora hoc ipso eiecto carior alter erit Pr.; tako tudi fors etiam: fors etiam optatam dabitur contingere pellem Val. Fl.

forsirati glagol
1. neformalno (dajati prednost) ▸ forszíroz
V resnici se izvaja aktivna kadrovska politika tako, da vsak forsira svoje ljudi. ▸ Valójában az aktív személyzeti politikát úgy valósítják meg,hogy mindenki a saját embereit forszírozza.

2. neformalno (siliti) ▸ forszíroz, erőltet
Vedno mi dvigne tlak, ko vidim otroke, ki jih starši forsirajo, da postanejo tisto, kar so si oni vedno želeli pa jim v mladosti ni uspelo. ▸ Mindig felmegy a vérnyomásom, amikor látom, hogy erőltetik a szülők a gyerekeket, hogy megvalósítsák az ő fiatalkori álmaikat.

3. neformalno (pretiravati) ▸ forszíroz, erőltet
Če naletite na odpor telesa, ne forsirajte, ampak začnite znova. ▸ Ha szervezete ellenkezik, ne erőltesse, hanem kezdje újra.

fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

au fort de l'hiver sredi zime
au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
au sens fort du mot v pravem pomenu besede
au prix fort zelo drago
ce n'est pas fort to ni posebno pametno
c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
c'est trop fort! to je nezaslišano!
devises féminin pluriel fortes močne devize
droit masculin du plus fort pravica močnejšega
esprit masculin fort svobodomislec
mer féminin forte močno razburkano morje
place féminin forte utrdba
poids masculin fort bruto teža
prix masculin fort polna cena
forte tête trmasta glava, trmoglavec
forte femme energična ženska
avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!

fortūna -ae, f (fors)

1. usoda, slučaj, naključje: fortunae temeritas Ci., si tot sunt in corpore bona, tot extra corpus in casu atque fortuna Ci., fortunam subire, belli fortunam periclitari Ci., se fortunae committere Ci. ep., L., Vell., fortunae committere omnia Ci. ep., se permittere fortunae Cu. ali omnia permittere fortunae Sen. ph.

2. sreča, položaj, razmere kot vox media z določujočimi pridevki: prospera, secunda, florentissima, adversa, misera, gravis atque acerba Ci., secundae fortunae, adversae fortunae Ci. ugodni položaji sreče, neugodni položaj sreče (= sreča, nesreča), in utraque fortuna N. v sreči in nesreči, altera f. L. sprememba sreče, placatae fortuna procellae Pr. ugodno znamenje; occ.
a) (dobra) sreča: etiam propter fortunam saepius imperia mandata Ci., ipsa fortuna caeca est Ci., bonos civīs adiuvat fortuna Ci., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., nostri ab duce et a fortuna deserebantur C., dum f. fuit V., occidit spes omnis et fortuna nostri nominis H., fortunam sibi ipsum facere L., fortuna indulgendo ei numquam fatigata Cu., ne fortunam suam nimis onerando fatiget Iust.; od tod: per fortunas provide Ci. ep. za tvojo srečo! za božje delo!
b) nesreča, nezgoda: contra fortunam paratus armatusque Ci., pecuniam si umquam fortuna ademit Ci., commiserari fortunam Graeciae N., sperans ibi suam fortunam occuli posse N., arte emendaturus fortunam H.

3. pooseb. Fortūna -ae, f Fortúna, Sreča, Usoda, boginja sreče, boginja usode: Bona Fortuna Ci., Fortunae fanum Ci., illa rerum humanarum domina Fortuna Ci., Fortuna, quae regis Antium H., ludus Fortunae H. ali Fortunae pila Aur. igra, igrače Usode, Fort. Praenestina L., Fors Fortuna, gl. fors; Fortunae Antiatinae Suet. ancijski Fortuni, vedežujoči sestri, ki so ju častili v Anciju; preg.: audentes Fortuna iuvat V.; aliteracija: Fortunae filius H. srečnež.

4. meton. (zunanji) položaj, mesto (ki ga kdo v človeški družbi zavzema), stan, okoliščine, razmere: quorum (servorum) fortuna est infima Ci., in … infimi generis hominum condicione atque fortuna Ci., viri ac mulieres omnis fortunae ac loci Ci. = bogatega in ubogega, plemenitega in neplemenitega stanu, cuius ordinis, cuius generis, cuius denique fortunae? Ci. zunanjih razmer, bogat ali ubog? quem et ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N. v kakšne razmere, in maxima fortuna (najvišjem stanu) minima licentia est S., gradūs dignitatis fortunaeque L., patre libertino humili fortunā ortus L., magna f. L. visok stan, oneratus fortunae apparatibus suae L. svojega (plemiškega, knežjega) stanu (dostojanstva), intra fortunam debet quisque manere suam O., homines eiusdem fortunae Ps.-Q., similitudo fortunae, ceteri fortunae paratūs T.; occ.
a) kar je komu po žrebu pripadlo, (del)ež: cui triplicis cessit fortuna novissima regni O.
b) imetje, imovina, premoženje, blagó; večinoma v pl.: fortunas aratorum vendidisti Ci., fortunas patrias recuperare Ci. dediščino, pecuniā fortunisque nostris contentus sit Ci., alicui bona fortunasque adimere Ci., fortunas amittere Ci., (Hannibal) simulans se suas fortunas illorum fidei credere N., fortunae exercitūs C. ali militum L., omnibus fortunis sociorum consumptis C., fortunis omnibus adesis T., fortunarum pericula Q.; redko v sg.: Vell., cum gratiā fortunāque crevisset N., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H., castra plena omnis fortunae publicae privataeque L., superior fuit ordine (po stanu) inferior fortunā L., fortuna, qua uterque abundabat Q., pro fortuna quisque apparatis epulis excipit hospitem T.

fortune² [fɔ́:čən] samostalnik
usoda, sreča; premoženje, imetje, bogastvo, dota; ugodna ženitev (možitev)

ill (ali bad) fortune nesreča, smola
to make one's (ali a) fortune obogateti
to marry a fortune bogato se poročiti
every man is the architect of his fortune vsak je svoje sreče kovač
to tell fortunes vedeževati
to come into a fortune dedovati
pogovorno a small fortune celo premoženje, velik znesek
soldier of fortune vojak najemnik
to have one's fortune told dati si vedeževati
with good fortune če ima človek srečo

fortune [fɔrtün] féminin premoženje, bogastvo; usoda; (srečen) slučaj, sreča; marine zasilno jadro

la Fortune Fortuna, boginja sreče
fortune nationale, sociale narodno, družbeno premoženje
bonne, mauvaise fortune sreča, smola
bonne fortune (figuré) galantna, ljubezenska avantura
fortune du pot možnost dobrega ali slabega obeda
rester à la fortune du pot nepovabljen (nepričakovano) ostati pri obedu
fortunes de la mer nevarnosti na morju, riziko na morju
de fortune zasilen, začasen, provizoričen
bandage masculin de fortune zasilna obveza
moyens masculin pluriel de fortune zasilna sredstva (ki so pač pri roki)
champ masculin de fortune zasilno pristajališče (letališče)
revers masculin de fortune udarec usode, nesreča
avoir de la fortune biti premožen
bâtir, gagner une fortune ustvariti, pridobiti si premoženje
il est favorisé par la fortune sreča mu je naklonjena
faire fortune obogateti, dobiti lep položaj
faire contre mauvaise fortune bon cœur kljubovati udarcem usode
hériter d'une belle fortune podedovati lepo premoženje
tenter fortune poskusiti srečo
chacun est l'artisan de sa fortune vsak je svoje sreče kovač