rób1 borde m
(gozdni) rob linde m/f; lindero m; (knjige, strani) margen m; (obleke) orla f, ribete m; (mize) canto m; (mesta) periferia f
do roba hasta el borde
na robu prepada (pogube, obupa) al borde del abismo (de la perdición, de la desesperación)
postaviti se čemu po robu oponerse a a/c
stati na robu groba (fig) estar con un pie en la sepultura
zabeležiti na robu anotar al margen
Zadetki iskanja
- robn|i [ó] (-a, -o) Rand-, Kanten- (del die Randpartie, žarki Randstrahlen, nosilec der Randbalken, objekt das Randwerk, okrasek die Randverzierung, predel das Randfeld, ščitnik der Kantenschutz, petlja die Randmasche, plošča die Randplatte, sila die Randkraft, vrv das Randseil, zev die Randkluft); Begrenzungs- (pločevina das Begrenzungsblech, ploskev die Begrenzungsfläche)
robno morje geografija das Randmeer
matematika robna točka der Randpunkt
robni pogoj die Randbedingung
robni faktor der Randfaktor
robni problem das Randwertproblem - ročáj (-a) m manico, maniglia; manubrio; ansa, orecchia (dell'anfora); gambo (del candeliere) passamano, corrimano, mancorrente, bracciolo:
ročaj noža, lopate manico del coltello, della zappa
šport. konj z ročaji cavallo con maniglie
anat. ročaj prsnice manubrio sternale
voj. ročaj samostrela teniere
ročaja naočnikov suste, stanghette degli occhiali - rôčen2 (-čna -o) adj. della mano; a mano; manuale:
ročna prtljaga bagaglio a mano
avt. ročna zavora freno a mano
ročna ura orologio da polso
ročna lekarna armadietto del pronto soccorso
teh. ročna komanda comando a mano
ženska ročna dela lavori femminili
tisk. ročna korekturna odtiskovalnica tiraprove
agr. ročna kosilnica tagliazolle
gled. ročna lutka burattino
muz. ročna orgelska klaviatura manuale
ročna stiskalnica (pri knjigovezu) strettoio
ročna ženska torbica pochette
avt. ročni brisalec lavavetri
ročni izdelek manufatto
ročni pršilnik soffietto - ročíca (-e) f
1. dem. od roka manina
2. teh. manovella, maniglia, asta, braccio:
pogonska ročica manopola d'avvio
gramofonska ročica braccio del grammofono
ročica naslanjala braccio della poltrona
3. stanga (della carriola, del carretto)
4. paletto (del carro contadino)
5. (vzvod) leva, barra
6. grad. (krajši poševni tram v ostrešju) traversa; strojn. biella
7. fiz.
ročica (sile) braccio (di una forza)
aer. ročica krmila cloche
vrtn. ročica rastline viticcio
avt. menjalna, prestavna ročica leva del cambio
teh. naravnalna ročica manopola di regolazione
agr. ročica pri plugu stiva, stegola - rôgelj (-glja) m
1. punta (della stella, della forchetta); rebbio (della forca); corno (della mezzaluna, del colletto) pren.
gorski roglji picchi montani
star. klobuk na tri roglje tricorno
muz. roglja glasbenih vilic i rebbi del diapason
2. corno (di camoscio, di capriolo)
3. teh. incastro
4. bot. penna (della foglia pennata) - rôjstvo (-a) n
1. nascita; parto:
spočetje in rojstvo otroka concepimento e nascita del bambino
doživeti drugo, novo rojstvo sentirsi rinascere
padanje rojstev calo, flessione delle nascite
načrtovanje rojstev controllo delle nascite, pianificazione familiare
2. po rojstvu (v adv. rabi) di nascita:
biti po rojstvu slovenski državljan essere cittadino sloveno di nascita
3. pren. (nastanek, začetek) nascita:
rojstvo nove države la nascita del nuovo stato - rók término m ; plazo m
dobavni rok plazo de entrega
plačilni rok plazo de (ali para el) pago
zadnji (milostni) rok plazo de gracia
odpovedni rok (nameščenca) plazo de despedida, (pogodbe) plazo de anticipación (para rescindir un contrato)
rok za premislek plazo para reflexionar
rok dospelosti plazo (ali fecha f) de vencimiento
podaljšanje roka prórroga f, prolongación f de plazo
ob poteku roka a la expiración del plazo
po poteku roka después de transcurrido el plazo
v roku 10 dni en el término de 10 días
v roku enega leta en el término de un año; de hoy en un año
v najkrajšem roku en el plazo más breve posible; cuanto antes
prošnja za podaljšanje roka solicitud f (ali petición f) de prórroga
držati se roka observar un plazo
odobriti (določiti, podaljšati, prekoračiti, zahtevati) rok conceder (fijar ali señalar, prorrogar, exceder, pedir) un plazo
rok poteče (dne) 10. maja el plazo expira el 10 de mayo
rok je potekel el plazo ha expirado - rôka (-e) f
1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente
2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente
3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona
4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano
5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani
6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.
7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano
8. pren.
biti od rok essere fuori mano
9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani - rôka mano f ; (do rame) brazo m
roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
roka! (nogomet) ¡mano!
roke kvišku! ¡manos arriba!
od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
z mojstrsko roko de mano maestra
z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
(na)pisan z roko escrito a mano
s polnimi rokami a manos llenas
(osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
železna roka mano f de hierro
z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
stisk rok(e) apretón m de mano(s)
on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
to je v božjih rokah Dios dirá
brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
imeti srečno roko tener buena mano
imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
oditi praznih rok irse con las manos vacías
pasti v slabe roke caer en malas manos
položiti roko na koga poner a alg la mano encima
prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
viti roke retorcerse las manos
vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
živeti iz rok v usta vivir al día
roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes - rokav samostalnik
1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujjzavihani rokavi ▸ feltűrt ujjsnemljivi rokavi ▸ levehető ujjpredolgi rokavi ▸ túl hosszú ujjširoki rokavi ▸ bő ujj, széles ujjčipkasti rokavi ▸ csipkés ujjstrgan rokav ▸ szakadt ujjtričetrtinski rokav ▸ háromnegyedes ujjsrajčni rokav ▸ ingujjrokav suknjiča ▸ zakóujjkašljati v rokav ▸ kontrastivno zanimivo könyökhajlatba köhögvšiti rokave ▸ ruhaujjakat bevarrskrajšati rokave ▸ ruhaujjat bevesz, ruhaujjat felhajtTedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.
2. (stranska struga) ▸ ágstranski rokav ▸ mellékágrokav reke ▸ folyóágOb Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav - rokodélski (-a -o) adj. artigiano, artigianale:
pren. obvladati rokodelsko stran pisateljevanja impadronirsi del mestiere della scrittura - rokopís (-a) m
1. manoscritto; codice:
anonimen rokopis codice adespoto, anonimo
rokopis in tipkopis manoscritto e dattiloscritto
popraviti, pregledati rokopis correggere, rivedere il manoscritto
2. scrittura, calligrafia:
imeti čitljiv, grd, lep razločen rokopis avere una calligrafia leggibile, brutta, bella, chiara
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
arheol. papirusni rokopis papiro
lit. stiški rokopis manoscritto (del monastero) di Stična - román (-a) m lit. romanzo:
ideja, poglavje, zgodba romana concetto, capitolo, trama del romanzo
osebe v romanu i personaggi del romanzo
biografski, kriminalni, ljubezenski roman romanzo biografico, giallo, d'amore
realistični, satirični, viteški, zgodovinski roman romanzo realistico, satirico, cavalleresco, storico
roman v pismih romanzo epistolare
roman v nadaljevanjih romanzo d'appendice, a puntate
ciklični, vzgojni, filozofski roman romanzo ciclico, educativo, filosofico
roman v slikah fotoromanzo - romántika (-e) f
1. um. romanticismo:
nova romantika neoromanticismo
2. pejor. romanticherie
3. semplicità, naturalezza, idillio:
vaška romantika idillio paesano
4. (privlačnost, skrivnostnost) attrattiva, mistero:
romantika potepanja le attrattive, la malia del vagabondaggio - róp (-a) m rapina:
preprečiti rop sventare una rapina
bančni, cestni rop rapina in banca, per strada
rop stoletja la rapina del secolo
rel. božji rop profanazione di cose sacre - rozéta (-e) f
1. um. rosone:
stropna rozeta rosone del soffitto
fasada z rozeto facciata con rosone
2. ekst. rosetta (nel caleidoscopio e sim.)
3. (znak, trak kot odlikovanje) coccarda
4. bot. rosetta fogliare
5. teh. rosetta, rondella - rožén (-a -o) adj. di corno, corneo:
rožen glavnik pettine di corno
očala z roženimi okvirji occhiali con montatura di corno
agr. rožena moka farina di corno
vet. roženi obrobek benda perioplica
zool. roženi svitek planorbide (Planorbis corneus)
roženi del kopita tuello - roženica samostalnik
(del očesa) ▸ szaruhártyapresaditev roženice ▸ szaruhártya-átültetésvnetje roženice ▸ szaruhártya-gyulladásodrgnina roženice ▸ szaruhártya horzsolásaizsušitev roženice ▸ szaruhártya kiszáradásaočesna roženica ▸ szem szaruhártyájastanjšana roženica ▸ elvékonyodott szaruhártyaumetna roženica ▸ mesterséges szaruhártya - róžica (-e) f
1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
zdravilne rožice erbe medicinali
nabirati rožice cogliere fiori
2. pren. donna giovane, graziosa
3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
pren. biti v rožicah essere alticcio
(v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato