dobáva (-e) f fornitura; (dostava) consegna; erogazione:
dobava premoga fornitura di carbone
dobava plina erogazione del gas
dobava na dom consegna a domicilio
rok dobave termine di consegna
dobava takoj consegna pronta
Zadetki iskanja
- dôben (-bna -o) adj. gozd. periodico:
dobni prirastek accrescimento negli anni (del volume degli alberi) - dóber (dôbra -o)
A) adj.
1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci
2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore
3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga
4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna
6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona
7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini
8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada
9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene
B) dôbri (-a -o) m, f, n
1.
dobri i buoni
2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!
3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo - dobítek (-tka) m
1. vincita, premio:
zadeti glavni dobitek vincere il primo premio
2. knjiž. (pridobitev, korist) vantaggio, acquisto
3. šah. (osvojitev) presa:
dobitek kmeta presa del pedone - dobróta (-e) f
1. bontà, benevolenza
2. bene; favore, premura, attenzione:
izkazovati dobrote fare del bene a; usare attenzioni, premure verso qcn.
3. (dobra jed ali pijača) leccornia; cibo prelibato, bevanda prelibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. pravna dobrota divieto di testimoniare
pren. sama dobrota ga je è la bontà in persona
PREGOVORI:
dobrota je sirota il mondo è ingrato - dobršen pridevnik
(precejšen; zajeten) ▸ jókora, jó, tetemes, jelentősv dobršni meri ▸ kontrastivno zanimivo nagymértékbendobršen del česa ▸ jókora része valaminekdobršen kos česa ▸ jókora része valaminekMed študijem je prepotovala dobršen kos sveta, saj je delala kot stevardesa. ▸ A tanulmányai alatt légiutas-kísérőként dolgozva a világ jó részét beutazta.dobršen delež česa ▸ jelentős hányada valaminekDobršen del enoletne pustolovščine sta preživela na novozelandskih kmetijah. ▸ Egyéves kalandjuk jó részét új-zélandi farmokon töltötték.
K sreči imam tajnico, ki mi odvzame dobršen del administrativnih bremen. ▸ Szerencsére van egy titkárnőm, aki leveszi rólam az adminisztratív terhek tetemes részét.
Zato bo letošnje posvetovanje v dobršni meri posvečeno uveljavljanju novega zakona. ▸ Ezért az idei konzultáció nagymértékben az új törvény végrehajtására összpontosít majd. - docena ženski spol ducat
la docena del fraile (šaljivo) 13 kosov
no entrar docena (con) (fig) razlikovati se od ostalega - dodici
A) agg. dvanajst
B) m (število, številka) dvanajst; dvanajstica:
la fermata del dodici postajališče dvanajstice
al totocalcio ho fatto un dodici na športni stavi sem zadel dvanajstico
le dodici dvanajsta (poldan, polnoč) - dogájanje (-a) n avvenimenti, fatti; knjiž. accadimento, azione; biol. processo:
živeti odmaknjeno od dogajanja v svetu vivere lontano dai fatti del mondo
pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje lo scrittore ambienta l'azione nel mondo contadino - dogospodáriti (-im) perf.
1. non essere più il padrone; pren. andare in rovina:
zaradi zapravljivosti je kmalu dogospodaril a causa del suo spreco andò presto in rovina
2. pren. (izgubiti oblast, ugled) non essere più padrone; perdere il prestigio - dohod|ek [ó] moški spol (-ka …)
1. das Einkommen, Einkünfte množina
dohodek iz gospodarske dejavnosti Erwerbseinkünfte množina
-einkommen (bruto Bruttoeinkommen, celokupni Gesamteinkommen, čisti Reineinkommen, dejanski Realeinkommen, po osebi Pro-Kopf-Einkommen, po učinku Leistungseinkommen, v naravi Naturaleinkommen, Roheinkommen, letni Jahreseinkommen, mesečni Monatseinkommen, minimalni Mindesteinkommen, narodni Nationaleinkommen, Volkseinkommen, neto Nettoeinkommen)
katastrski dohodek der Bodenertrag
2. iz delovnega razmerja: der Lohn, das Gehalt, Bezüge množina
letni dohodek Jahresbezüge množina
➞ → osebni dohodek
3. (prejemki) die Einnahme, Einnahmen množina
dohodek iz najemnin die Mieteinnahme
dohodek od obresti die Zinseinnahme
predvideni dohodek die Solleinnahme, die Einnahmeerwartung
stranski dohodek die Nebeneinnahme
|
brez dohodka einkommenslos, verdienstlos
izpad dohoda der Einnahmeausfall, Verdienstausfall, Lohnausfall
nadomestilo za izpad dohodka die Verdienstausfallsentschädigung
neobdavčeni del dohodka der Grundfreibetrag, Steuerfreibetrag
porazdelitev dohodka die Einkommensverteilung
vir dohodka das Erwerbsmittel, die Einnahmequelle
imeti prenizke osebne dohodke unterbezahlt sein
ki ima nizke dohodke einkommensschwach
ki ima visoke dohodke einkommensstark
imeti previsoke (osebne) dohodke überbezahlt sein
dodatni dohodki/višji dohodek od pričakovanega Mehreinnahmen množina
proračunski dohodki Haushaltseinnahmen množina - dojka samostalnik
1. (del telesa) ▸ emlő, mellrak dojk ▸ emlőrák, mellrákpregled dojk ▸ emlővizsgálat, mellvizsgálatrak na dojkah ▸ emlőrák, mellráktkivo dojk ▸ emlőszövet, mellszövetsamopregledovanje dojk ▸ emlők önvizsgálata, mell önvizsgálatarazgaljene dojke ▸ csupasz mellekoperacija dojk ▸ emlőműtét, mellműtétpovečanje dojk ▸ emlőnagyobbítás, mellnagyobbítás
2. nekdaj (dojilja) ▸ szoptatós dajka
Živel je v Sirakuzah star trgovec, ki sta se mu rodila dvojčka, dečka, drug drugemu tako podobna, da ju med sabo ni ločila niti mati, ki ju je rodila, niti dojka, ki ju je dojila. ▸ Szirakúzában élt egy öreg kereskedő, akinek ikrei születtek, fiúgyermekek, akik úgy hasonlítottak egymásra, hogy nem tudta őket egymástól megkülönböztetni sem az édesanyjuk, aki szülte, sem a dajka, aki szoptatta őket. - dóktorski de doctor
doktorska čast doctorado m
doktorska diploma (stopnja) título m (grado m) de doctor
doktorski izpit examen m del doctorado - dólar dólar m
dolarsko področje área f del dólar - dólg deuda f
brez dolgov sin deudas, libre de deudas
častni (kvartopirski, neizterljiv, viseč) dolg deuda de honor (de juego, incobrable, flotante)
državni dolg deuda nacional (ali pública ali del Estado)
menični dolg obligación f cambial
delati dolgove hacer (ali contraer) deudas
izterjati dolg cobrar una deuda
poravnati, plačati dolg pagar (ali satisfacer) una deuda
tičati v dolgovih estar lleno de deudas
do vratu tičati v dolgovih fam estar entrampado hasta las cejas
zabresti v dolgove contraer deudas, endeudarse, fam entramparse - dolgi poganjek stalna zveza
botanika (del rastline) ▸ hosszú hajtás - dolína valle m
čez hribe in doline por montes y valles
po dolini navzdol valle abajo
rečna dolina valle fluvial
pot po dolini camino m del valle
solzna dolina valle m de lágrimas - dólnji inferior, bajo, de abajo
dolnji del parte f baja (ali inferior) - dolóčba (-e) f decreto; norma:
določba o delitvi dohodka decreto sulla distribuzione del reddito
kaznovati po določbah zakona punire a norma di legge - dolóčen (-čna -o) adj. determinato; dato, certo; determinativo; chiaro, inequivocabile, preciso:
izreči (o čem) določeno mnenje esprimere (su qcs.) un'opinione, una qualche opinione
zahtevati določen odgovor esigere una risposta chiara
lingv. določna glagolska oblika forma determinativa del verbo
lingv. določni člen articolo determinativo
o njem ne vem nič določnega di lui non so niente di preciso