Franja

Zadetki iskanja

  • oaza samostalnik
    1. (območje v puščavi) ▸ oázis
    puščavska oaza ▸ sivatagi oázis
    oaza sredi puščave ▸ oázis a sivatag közepén

    2. (ozelenel prostor) ▸ oázis
    zelena oaza ▸ zöld oázis
    Ljudje so proti gradnji stolpnic, saj bi tako izgubili edino zeleno oazo. ▸ Az emberek ellenzik a toronyházak építését, hiszen ezzel elveszítenék az egyetlen zöld oázist.
    cvetoča oaza ▸ virágzó oázis
    idilična oaza ▸ idilli oázis
    prava oaza ▸ igazi oázis
    oaza zelenja ▸ zöld oázis, zöldellő oázis, üde oázis
    Četudi je vaš balkon manjši, lahko z majhnimi triki naredite pravo oazo zelenja. ▸ Még ha az erkélye kisebb is, néhány apró trükkel zöldellő oázist hozhat létre.

    3. (spokojen prostor; zatočišče) ▸ oázis
    oaza sprostitve ▸ ellazulás oázisa, kikapcsolódás oázisa
    oaza dobrega počutja ▸ felüdülést nyújtó oázis
    oaza za razvajanje ▸ kényeztető oázis
    Z malo domišljije si zato kar v zavetju doma pripravite oazo za razvajanje in polnjenje baterij. ▸ Így egy kis képzelőerővel oázist hozhat létre saját otthonában, ahol kényeztetheti magát és feltöltődhet.
    mirna oaza ▸ nyugodt oázis
    ustvariti oazo ▸ oázist létrehoz
    Cilj načrtovalcev centra je bil ustvariti oazo v hrupnem delu mesta. ▸ A központ tervezőinek a célja egy oázis létrehozása volt a város zajos részén.
    oaza svobode ▸ szabadság oázisa
    Povezane iztočnice: davčna oaza, oaza miru
  • ob, praep. z acc. (indoev. *epi, *opi, *ebhi, *obhi; prim. skr. ápi tudi, k, pri, na, abhí k, na, gr. ἐπί, osk. úp, op, got. bi = stvnem. = nem. bei, sl. o-, ob, ang. by; glede na končnico praep. ob iz op(i) prim. lat. ab iz *ap(o). Prvotna obl. op je še ohranjena v gr. ὄπισϑεν zadaj, ὀπίσσω, ὀπίσω nazaj, lat. op-erio; pred vokali in d, l, n, r, v ob, sicer priličeno: oc-c, of-f; ob razširjen v obs v obs-caenus, *obs-tendo (< *ops-tendo) = ostendo)

    1. krajevno (pri glagolih pregibanja) proti: cuius ob os Grai ora obvertebant Enn. ap. Ci., ignis, qui est ob os effusus Ci., Turni se pestis ob ora fert V.; prim. auffere tergum ob iniuriam Pl. fr., corvi quasi ob oculos imago constituta est Aug.; enak pomen v sestavljenkah ob-loqui, ob-esse, ob-sistere idr.

    2. (pri glagolih mirovanja) pred, prek(o), čez: mihi mors ob oculos versatur Ci., lanam ob oculum habere Pl.

    3. metaf. naznanja
    a) namen za koga (z acc.), komu v prid, v korist: ob aliquod emolumentum cupidius dicere Ci., ob rem publicam interfici, mortem obire idr. Ci., id frustra, an ob rem faciam S. v korist.
    b) vzrok, povod zaradi, iz: ob merita sua carus est S., di poenas ob delictum expetunt Ci., unius ob iram prodimur V., ob metum T. iz strahu, ob eam iram L. nejevoljen zaradi tega, ob industriam Pl. = de industria, regi ignoti ob aetatem Cu.; poseb. ob eam rem C., Ci. = ob eam causam Ci. = ob eas causas C. = quam ob rem C., Ci., quas ob res Corn. = ob ea, ob quae S. = ob id, ob hoc, ob haec L., T., Vell. zato, zaradi tega, zategadelj, ob id ipsum L., T. prav zato.
    c) povračilo za: ob asinos ferre argentum Pl., talentum magnum ob unam fabulam datum Ter.
  • obesi|ti [é] (-m) obešati

    1. sliko na zid, kaj na kavelj: aufhängen, -hängen (pred kaj [davorhängen] davor hängen, nazaj zurückhängen, tja hinhängen, v omaro hineinhängen, weghängen, čez ramo überhängen …); vrata na tečaje: einheben; obešanko/žabico: vorhängen, vorlegen
    figurativno obesiti na klin študij ipd.: an den Nagel hängen
    obesiti na veliki zvon (etwas) an die große Glocke hängen
    figurativno obesiti na nos auf die Nase binden

    2. koga: erhängen (se sich); pravo henken
    figurativno obesili me zato ne bodo den Kopf wird's nicht kosten
    figurativno naj se pes obesi koste, was es wolle

    3. komu kaj: (jemandem etwas) anhängen, kaznivo dejanje: unterschieben, in die Schuhe schieben, grdo lastnost: andichten, slabo/nepotrebno blago: anhängen, aufdrehen, z dolgim prepričevanjem: (jemandem etwas) aufschwatzen
    dati si obesiti sich (etwas) aufschwatzen lassen

    4.
    obesiti se na koga sich an (jemanden) hängen
    obesiti se komu na pete sich (jemanden) an die Fersen heften
  • obrekovati glagol
    (grdo govoriti o kom) ▸ rágalmaz
    obrekovati in žaliti ▸ rágalmaz és sérteget
    nesramno obrekovati ▸ szemtelenül rágalmaz
    grdo obrekovati ▸ csúnyán rágalmaz
    javno obrekovati ▸ nyilvánosan rágalmaz
    obrekovati koga za hrbtom ▸ valakit a háta mögött rágalmaz
    Srečanje v sredo vas bo razburilo, ker boste izvedeli, da vas je nekdo grdo obrekoval. ▸ A szerdai találkozó felzaklatja, mert megtudja, hogy valaki rágalmazta önt.
    Kako bi se počutili oni, če bi jih nekdo obrekoval in o njih govoril laži? ▸ Hogyan éreznék magukat, ha valaki rágalmazná őket és hazugságokat beszélne róluk?
    Sodnik je razsodil, da je revija obrekovala igralca, in mu zato prisodil odškodnino. ▸ A bíró úgy ítélte meg, hogy a magazin rágalmazta a színészt, és kártérítést ítélt meg neki.
  • obrniti list na koledarju frazem
    (začne se naslednji mesec) ▸ új hónap kezdődik
    Niti za eno ceno ne vem, ki bi se upravičeno lahko dvignila samo zato, ker bomo na koledarju obrnili list. ▸ Egyetlen olyan terméket sem ismerek, aminek csak azért lett volna indokolt a drágulása, mert új hónap kezdődött.
  • obsessor -ōris, m (obsidēre) oblegovalec: plus pavoris obsessis quam obsessoribus obtulit T., o. curiae Ci., Luceriae L., obsessores viarum (= latrones) P. F. obcestni razbojniki, zasedniki; metaf.: (sc. hydrus) vivarum o. aquarum O. prebivalka tekočih voda, hoc ego fui hodie solus o. fori Pl. zato sem danes obsedel sam na trgu.
  • odvléči (-vléčem)

    A) perf.

    1. trascinare, portare via:
    težke vreče ni mogel dvigniti, zato jo je kar odvlekel non potendo alzare il pesante sacco, lo trascinò via

    2. pren. portare, portare per forza, deportare; trarre:
    odvleči koga na prisilno delo deportare uno ai lavori forzati
    k zobozdravniku sem moral otroka odvleči ho dovuto portare il bambino con la forza dal dentista

    B) odvléči se (-vléčem se) perf. refl.

    1. trascinarsi

    2. andarsene
  • Oīle͡us -eos ali -eī, m (Ὀϊλεύς) Oilêj

    1. kralj v Lokridi, oče Ajaksa (Ajanta), ki se zato imenuje Aiax Oileos (sc. filius) Ci. ali Aiax Oilici Hyg. (Oile͡i V. trizložno!) ali Oileos Aiax O. in celo Aiax Oileus Ci., Hyg., Serv. (Oilejev Ajaks (Ajant) v nasprotju z Aiax Telamonius); prim.: multi Aiaces Oileos Ci. Od tod patron. Oīliadēs -ae, m (Ὀϊλιάδης): Sil. in Oīlīdēs -ae, m (Ὀϊλείδης): Pr. Oiliád, Oilíd, Oilejev sin = Ajaks (Ajant).

    2. Argonavt: Hyg.
  • oklevanje samostalnik
    (omahovanje) ▸ habozás, hezitálás, tétovázás
    začetno oklevanje ▸ kezdeti tétovázás
    odgovoriti brez oklevanja ▸ habozás nélkül válaszol
    sprejeti brez oklevanja ▸ habozás nélkül elfogad
    Tokrat je brez oklevanja sprejel ponudbo, da pride na Bled. ▸ Ezúttal habozás nélkül elfogadta az ajánlatot, hogy jöjjön Bledre.
    priznati brez oklevanja ▸ habozás nélkül beismer
    odločiti se po dolgem oklevanju ▸ hosszú tétovázás után dönt
    trenutek oklevanja ▸ pillanatnyi hezitálás
    Fant je po trenutku oklevanja ubogal. ▸ Pillanatnyi habozás után a fiú engedelmeskedett.
    brez najmanjšega oklevanja ▸ minden tétovázás nélkül
    Tudi o lepi Heleni ne vemo, kakšna je bila, zato so se v filmu šele po dolgem oklevanju odločili, da bo plavolasa. ▸ Szép Helénáról sem tudjuk, milyen volt, ezért csak hosszú hezitálás után döntöttek úgy, hogy szőke lesz a filmben.
    Po dolgem oklevanju je sprejela zaposlitev v mednarodnem podjetju. ▸ Hosszas hezitálás után elfogadta az állást a nemzetközi vállalatnál.
  • okupirati glagol
    1. (zavzeti z vojaško silo) ▸ megszáll, okkupál
    vojska okupira ▸ hadsereg megszáll
    armada okupira državo ▸ a hadsereg megszállja az országot
    okupirati ozemlje ▸ területet megszáll
    okupirati deželo ▸ országot megszáll
    Ne bi se mogel sprijazniti s tem, da bi deželo okupirala tuja vojska. ▸ Nem tudnék belenyugodni abba, ha egy idegen hadsereg megszállná az országot.
    okupirati državo ▸ országot megszáll
    Med drugo svetovno vojno je nemška armada okupirala celotno ukrajinsko ozemlje. ▸ A második világháború alatt a német hadsereg Ukrajna teljes területét megszállta.

    2. izraža neodobravanje (množično zasesti) ▸ ellep, megszáll
    turisti okupirajo ▸ turisták megszállják
    Otok Phuket je bil med prvimi, ki so ga okupirali turisti. ▸ Phuket volt az egyik első sziget, amelyet elleptek a turisták.
    navijači okupirajo ▸ szurkolók megszállják
    avtomobili okupirajo ▸ autók ellepik
    V zadnjih desetih letih so Ljubljano okupirali avtomobili. ▸ Az elmúlt tíz évben az autók ellepték Ljubljanát.
    okupirati ulice ▸ utcákat megszáll
    dobesedno okupirati ▸ szó szerint ellep, szó szerint megszáll
    Še danes zbiram plišaste igrače, ki so dobesedno okupirale mojo sobo. ▸ Még mindig gyűjtöm a plüssjátékokat, amelyek szó szerint ellepték a szobámat.
    Skoraj nepopisna gneča je v dopoldanskih urah dobesedno okupirala razstavišče. ▸ A délelőtti órákban szinte leírhatatlan tömeg lepte el a kiállítóteret.
    množično okupirati ▸ tömegesen megszáll, tömegesen ellep

    3. (zahtevati veliko pozornosti) ▸ leköt, lefoglal
    popolnoma okupirati ▸ teljesen lefoglal
    okupirati misli ▸ gondolatokat leköt
    Družinske težave bodo popolnoma okupirale vaše misli. ▸ A családi problémák teljesen lekötik a gondolatait.
    Prijatelji vas bodo okupirali, preveč časa boste preživeli z njimi, zato se jih boste seveda naveličali. ▸ A barátok lekötik majd önt, túl sok időt tölt velük, és természetesen megunja őket.
    Jaz sem se potem kmalu odselila od doma in služba me je okupirala. ▸ Aztán hamarosan elköltöztem otthonról, és a munka teljesen lefoglalt.
  • opazováti observer, surveiller ; (skrivaj, natančno) épier, avoir l'œil au guet, observer attentivement, examiner

    opazovati koga pri delu observer quelqu'un au travail
    opazovati pod, z mikroskopom examiner au microscope
    opazovati sončni mrk observer l'éclipse de soleil
    sumljiv je, zato ga opazujejo étant suspect, on le surveille
    biti policijsko opazovan être sous la surveillance (ali sous le contrôle) de la police
    čutila se je opazovano elle se sentait surveillée (ali épiée)
    opazovati se s'observer, s'épier, se surveiller, s'examiner
    opazovati se na skrivaj s'épier (ali s'observer) en cachette
  • opit pridevnik
    1. (pijan) ▸ ittas
    opit voznik ▸ ittas sofőr
    opit mladostnik ▸ ittas fiatal
    opito stanje ▸ ittas állapot
    opit navijač ▸ ittas szurkoló
    opit od vinakontrastivno zanimivo részeg a bortól
    Ugotovili so, da je vozil opit, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje. ▸ Megállapították, hogy ittasan vezetett, ezért elvették a jogosítványát.

    2. (v posebnem mentalnem stanju) ▸ megrészegült
    Izrael je bil od te odmevne zmage opit. ▸ Izrael megrészegült ettől az átütő győzelemtől.
    Ves opit od njene lepote in igralske prepričljivosti se z njo na skrivaj tudi zaroči. ▸ A lány szépségétől és színészi képességeitől megrészegülve titokban eljegyzi.
  • oponašati glagol
    1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánoz, imitál, mímel
    oponašati gib ▸ mozdulatot imitál
    oponašati naglas ▸ akcentust utánoz
    oponašati zvok ▸ hangot utánoz
    oponašati hojo ▸ járást utánoz
    oponašati ptico ▸ madárt mímel
    oponašati glas ▸ hangot utánoz
    Znal je zelo dobro opazovati, zaradi česar je znal izjemno oponašati ljudi. ▸ Nagyon jó megfigyelő volt, ezért kivételesen jól tudta utánozni az embereket.
    Imam posnetek kosa, ki oponaša zvonjenje prenosnega telefona. ▸ Van egy felvételem egy rigóról, ami a telefoncsörgést hangját utánozza.
    Nato se je začela ritmično trkati po prsih, s čimer je oponašala utripanje srca. ▸ Ezt követően elkezdett ütemesen dobogni a mellkasán, amivel a szívdobogást utánozta.
    Skoraj vsaka papiga govori, ampak največkrat oponaša lastnika in lastnik jo tudi najbolje razume. ▸ Majdnem minden papagáj beszél, azonban a legtöbbször csak a gazdájukat utánozzák, és a gazdájuk az, aki a legjobban megérti őket.

    2. (privzemati navade) ▸ utánoz
    oponašati vzorce ▸ mintákat utánoz
    oponašati starše ▸ szülőket utánoz
    Otroci nas opazujejo in oponašajo, zato se vprašajmo, kako se obnašamo kot kupci. ▸ A gyerekek figyelnek és utánoznak minket, ezért tegyük fel magunknak a kérdést, hogyan viselkedünk vásárlóként.
    Udoben naklon strešine oponaša naravni naklon zemljišča. ▸ A tető kényelmes dőlésszöge a föld természetes lejtését utánozza.

    3. (očitati) ▸ nehezményez, felró
    Moški take ženske, ki mu kar naprej nekaj oponaša, ne mara. ▸ A férfi nem szereti, ha egy nő folyton nehezményez valamit.
    Ne gre za samopromocijo, kot mu nekateri oponašajo. ▸ Nem önreklámról van szó, ahogy azt egyesek felróják neki.
  • order1 [ɔ́:də] samostalnik
    red, ureditev, urejenost
    biologija red, vrsta; vrsta, zapovrstje
    vojska razvrstitev, razpored, predpisana uniforma in oprema; stanje; ukaz, nalog, odredba
    ekonomija (plačilni) nalog, naročilo, naročilnica, nakaznica
    pravno sklep (sodišča), odredba; vrsta, razred, stopnja; čin
    matematika red, stopnja; družbeni sloj, družbena ureditev
    cerkev cerkveni red, liturgijski red; viteški red, odlikovanje viteškega reda; odlikovanje, red
    arhitektura klasičen slog stebrov

    vojska at the order puška pri nogi
    vojska battle order bojni red
    vojska marching order paradna formacija
    vojska close (open) order zaprta (odprta) formacija
    matematika equation of the first order enačba prve stopnje
    holy orders duhovniški stan
    in orders posvečen (v duhovnika)
    to take orders biti posvečen v duhovnika (meniha)
    lower (higher) orders nižji (višji) družbeni sloji
    by order of po nalogu, na ukaz
    to order po povelju, po naročilu
    in order v redu, urejen
    in bad order v slabem stanju, neurejen
    to keep order vzdrževati red
    to put in order urediti
    to set in order urediti, razvrstiti
    to take order with urediti kaj, razpolagati s čim
    in order to zato da, da bi
    in order that da bi
    on order po naročilu, naročen
    made to order narejen po naročilu (meri)
    on the order of do neke mere sličen; ekonomija po naročilu koga
    out of order pokvarjen, neurejen, v slabem stanju; medicina načet (zdravje)
    under the orders of pod poveljstvom
    to be under orders to do s.th. na ukaz kaj narediti
    till further orders do nadaljnjega
    parlament to call to order pozvati k redu
    parlament to rise to (a point of) order prositi za besedo
    parlament to rule s.o. out of order odvzeti komu besedo
    ekonomija to be on order biti naročen (blago)
    ekonomija to fill an order izvršiti naročilo
    ekonomija to give (ali place) an order naročiti
    ekonomija money order denarna nakaznica
    ekonomija postal order poštna nakaznica
    apple-pie order popoln red
    order of the day dnevni red; vojska dnevno povelje
    to pass to the order of the day preiti na dnevni red
    arhitektura Doric order dorski slog (stebrov)
    pogovorno a large (ali tall) order težka naloga
    Order of Merit red za zasluge
    ameriško in short order takoj, nemudoma
    standing order trajno pravilo, določen poslovnik
    in working order pripravljen za delo (stroj)
    law and order mir in red
  • pa and; but, however

    pa četudi (al)though, even though
    pa tudi (celó) če even if...
    pa dobro well then
    pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
    pa naj bo! then let it be!
    kaj pa je? what is the matter (here)?
    pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
    moj oče pa moja mati my father and my mother
    pa to je jasno! why, that is clear!
    tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
    on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
    prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
    pa tudi če bi tako bilo... even so...
  • Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:

    1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.

    2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.

    3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.

    4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T.
  • pàč adv.

    1. poi, sì, probabilmente, proprio:
    najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
    pač res je è proprio vero

    2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
    kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

    3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
    tako je pač življenje così è la vita

    4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
    nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

    5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
    ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro
  • Paros: O., V., Mel. ali Parus: N., L. -ī, f (Πάρος) Páros, eden izmed Kikladov v Egejskem morju, Arhilohov rojstni kraj, sloveč po svojem belem marmorju, zato: marmorea O., nivea V. Od tod adj. Parius 3 (Πάριος) pároški, pár(ij)ski: marmor O., H., Petr., lapis V. (Πάριος λίϑος) par(ij)ski (paroški) (beli) marmor, iambi H. = Arhilohovi, crimen N. ki zadeva Paros, zaradi neosvojenega Parosa; otočani Pariī -iōrum, m Párijci, Parošáni: N., L., Plin.
  • Periphorētus -ī, m (Περιφόρητος) Periforét = „Okoli prenašani“, vzdevek atenskega inženirja Artemona, ki je menda šepal, zato so ga okoli prenašali v nosilnici: Plin.
  • pīlus2 -ī, m (prim. pīlum, pīlānus) manípel triarijev; poseb. primus pilus L., C., Suet. (tudi samo pilus Mart.) prvi manipel triarijev, primum pilum ducere C., primi pili centurio C., duo primi pili (sc. centuriones) L. Od tod prīmīpīlus -ī, m prvi, po činu najstarejši in zato najvišji centurion legije: C.; kot služba = prīmīpīlatus: Cod. Th.