Franja

behaaren: sich behaaren postajati/postati dlakav, obraščati se

beschleunigen pospeševati, pospešiti; sich beschleunigen postajati hitrejši, stopnjevati se

bližati se povratni glagol
1. (o začetku dejavnosti ali pojava) ▸ közeleg, közeledik Bližala se je ura, ko so nehali delati. ▸ Közeledett az óra, amikor abbahagyták a munkát.
Na ljubljanski veletržnici s sadjem in zelenjavo je opaziti, da se bliža zima. ▸ A ljubljanai zöldség-gyümölcs nagypiacon is észrevehető, hogy közeleg a tél.
A koledar neizprosno kaže, da se bliža novo leto. ▸ A naptár kérlelhetetlenül mutatja, hogy közeledik az új év.
Bliža se pust, z njimi pa pustne zabave. ▸ Közeleg a farsang a farsangi mulatságokkal.

2. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeledikHladna fronta se od severozahoda bliža Alpam. ▸ A hidegfront északnyugat felől közeledett az Alpok felé.

3. (o nastopu dela aktivnosti) ▸ közelít, közeledik, közelegDržava se je bližala bankrotu. ▸ Az állam rohamosan közelít a csőd felé.
Evropska klubska nogometna tekmovanja se bližajo koncu. ▸ Lassan véget érnek az európai klubfocibajnokságok.
Dolgo vroče poletje se bliža svojemu vrhuncu. ▸ A hosszú, forró nyár lassan eléri a csúcspontját.
Število udeležencev pa se že bliža številki 150, kar je izreden uspeh. ▸ A résztvevők száma már megközelíti a 150-et, ami rendkívüli siker.
Bolj ko se je bližal konec tekme, vse boljši so bili mladi Slovenci. ▸ Minél jobban közeledett a meccs a végéhez, annál jobbak játszottak a fiatal szlovénok.

4. (postajati podoben) ▸ közelebb kerül, közeledik
Čim bolj se torej umetnost bliža naravi, tem bolj se z njo, ko jo doživljamo, bližamo Bogu. ▸ Minél közelebb kerül a művészet a természethez, a megtapasztalása által annál közelebb kerülünk Istenhez.
Če so lobiji močnejši od vlade, bi to lahko pomenilo, da se bližamo razmeram korupcije, kakršna je zaživela v Italiji! ▸ Ha a lobbik erősebbek a kormánynál, az azt jelentheti, hogy az olaszországihoz hasonló korrupciós helyzethez közeledünk!

cancrēna f

1. med. gangrena:
andare in cancrena postajati gangrenozen

2. pren. rakava rana:
la cancrena della corruzione rakava rana korupcije

cattivo agg.

1. slab, hudoben:
un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

2. nepošten, vreden graje:
avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

3. nevaren, nezdrav, slab:
aria cattiva slab zrak
tempo cattivo slabo vreme
mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

4. slab, nekvaliteten:
merce cattiva slabo blago

5. neprijeten:
odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

6. slab, neugoden:
un cattivo affare slab posel
farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

7. slab, oslabel:
cattiva memoria slab spomin

8. zel, nesrečen:
cattiva sorte zla usoda, nesreča
essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

9. slab, boleč:
cattiva notizia slaba vest

10. slab, hud:
cattiva digestione slaba prebava
tosse cattiva hud kašelj

ceni|ti³ (-m) (zbijati ceno) herunterhandeln
ceni se (postajati cenejše) sich verbilligen, im Preis fallen

croître* [krwatrə] verbe intransitif rasti; razvijati se; uspevati; naraščati

les jours croissent dnevi se daljšajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe
ne faire que croître et embellir vedno večji in lepši postajati; figuré krasno uspevati
croître en beauté z rastjo postati lepši
croître comme un champignon rasti ko goba, zelo hitro rasti
la jonte des neiges jait croître les rivières zaradi kopnenja snega naraščajo reke; verbe transitif, vieilli (po)večati

festigen utrditi, utrjevati, dajati (čemu, komu) trdnost/oporo; sich festigen in dem Glauben: postajati vedno bolj prepričan, er festigt sich in dem Glauben utrjuje se mu prepričanje

Form, die, (-, -en) oblika, forma (tudi Mathematik, Philosophie); (Kuchenform) model, ([Gußform] Gussform) kalup; (Verfassung) kondicija, forma; (Benehmen) olika, lepe navade; in Form von v obliki (česa); in aller Form formalno; die Form wahren paziti na videz, ohranjati videz; (beunruhigende) Form annehmen postajati (vnemirljiv); eine Form finden, um zu... najti način, da; aus der Form bringen pokvariti, pomečkati; aus der Form geraten izgubiti obliko

Frage, die, (-, -n) vprašanje; ohne Frage nedvomno, brez dvoma; eine offene Frage odprto vprašanje; eine Frage an jemanden richten nasloviti vprašanje (komu); eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden načeti vprašanje; es ist die Frage vprašanje je...; es ist eine Frage der Zeit je samo vprašanje časa; es erhebt sich die Frage postavlja se vprašanje; das ist keine Frage ni vprašanje/vprašljivo; außer Frage stehen (nicht in Frage kommen) ne priti v poštev, (zweifellos sein) biti izven dvoma; zur Frage stehen biti na dnevnem redu; in Frage kommen priti v poštev; in Frage stellen dvomiti o, postavljati pod vprašaj; in Frage gestellt werden postajati vprašljiv; in Frage stehend zadevni, obravnavani

fuga -ae, f (fugere; prim. gr. φυγή, φύζα beg)

1. beg, pobeg, ubeg: ne qua spes in fuga relinqueretur Ci., fugā salutem petere C., N. ali in fuga sibi subsidium ponere C. rešitve si iskati v begu, fugā se recipere ad aliquem C. bežeč umakniti se, toda ex fuga se recipere Ci., C. oddahniti si po begu; esse in fuga N. biti na begu, fugā periculum evitare N., cum plerique ex fuga se in templum Minervae coniecissent N. z bega = na begu, bežeč, reliquos e fuga colligere N., ex fuga (po begu) regem sequi S., si hoc profectio et non fuga est L. S subjektnim gen.: f. hostium Ci., Marii f. N., Antonii a Mutina fuga Vell., equi Iust.; toda: f. Italiae C. beg po Italiji; redko v pl.: fugae proximorum Ci., servorum H., fugae celeres H. bežni brzohodi. Rekla: aliquem in fugam vertere, avertere L. ali convertere, conicere, dare C. ali agere Iust. koga v beg pognati, zapoditi; v pass.: hostium acies in fugam convertitur C., in fugam verti Iust.; refl.: in fugam se conferre Ci. ali se conicere Ci., C. ali se dare Ci. ali se covertere C. ali se fundere, se effundere ali effundi L. v beg se spustiti (obrniti), zbežati, pobegniti = fugae se dare Ci. ep. ali se (membra O.) mandare C. ali se commendare Auct. b. Afr. ali se committere Vell. = fugam capere, petere C. ali fugam dare V. ali (zgledujoč se po reklu hosti terga dare) fugae terga dare, praebere O. ali fugam facere S., L. (fugam facere Ci., L. tudi = v beg zagnati), toda: quas iste tum fugas fecerit Ci. kake bege je povzročil, fugam sistere (ustaviti) L., Val. Max., non posse sisti fugam Cu., fuga passim fieri coepta est. L. beg je začel postajati splošen; pooseb. Fuga -ae, f boginja bega, Fuga, Beža; Mars immisit Fugam Teucris V.; meton. priložnost, prilika ali pripomočki (sredstva) za beg: fugam quaerebamus Ci., alicui fugam dare V., H., Hyg., Dig. dati komu priložnost za beg, fugam reperire V., fugam explicare L., alicui fugam claudere L., O., oravi fugam O.; pren.: alia fuga honoris L., quaere fugam morbi H. glej, da bolezni uideš; meton. v pl. = begun(c)i, ubežniki: signa fugarum Col. poet., plane fugae merae Petr. pravi strahopetci.

2. occ.
a) beg iz domovine (iz dežele), (prostovoljno) pregnanstvo, potovanje v pregnanstvo, sploh pregnanstvo, izgon: Fl., Iust., f. Aristidis, Metelli Ci., Themistocli fuga reditusque Ci., cuius (Marii) fugam pecuniā sublevavit N., semperne in sanguine, ferro, fuga versabimur? S., patuit quibusdam volentibus fuga aut in exsilium acti sunt L. prostovoljno ali pa prisilno pregnanstvo, ultima sed iustae nox erat illa fugae O., adulterosque earum morte aut fuga punivit T., latā fugā damnari Amm. obsojen biti na pregnanstvo v določenem kraju; pl.: quotiens fugas et caedes iussit princeps T., tot nobilissimarum feminarum exilia et fugas vidit T. videl je toliko … žensk, ki so živele v prisilnem ali prostovoljnem pregnanstvu; meton. kraj pregnanstva: mihi quaevis fuga quam illa provincia est optatior Ci., ut propior patriae sit fuga nostra, roga O., exulet et toto quaerat in orbe fugam O.
b) pesn. bežna naglica, hitrost, hiter tek, hitra vožnja: Sen. tr., Lucan., Stat., fuga cervis a patribus datur Lucr., nulla tuos currus fuga equorum prodidit V., exspectat facilem fugam (navium) V., f. temporum H. ali temporis Col. bežni (minljivi) čas, cuius (equi) clara fuga Iuv., tanta fuga est Sil.; tudi = blodnja, tavanje: vita semper iis in fuga est Amm.; v adv. abl. fugā (kakor gr. adv. φυγῇ) = v naglici, z naglico, naglo: fugā secuit … arcum V., ardet abire fugā V., ille volat simul arva fugā, simul aequora verrens V., volucremque fuga praevertitur Hebrum V., sic ipsa fugā secat ultima Pristis aequora V., se concitare fugā Val. Fl.

3. metaf. (z objektnim gen.) želja izogniti se čemu, odpor proti, strah pred, izogibanje: f. bellandi, laboris litterae vastioris Ci., turpis fugā mortis omni est morte peior Ci., f. pericli, malorum V., culpae H.

gangrenoz|en [ó] (-na, -no) medicina brandig, gangränös
postajati gangrenozen gangräneszieren

graisse [grɛs] féminin mast, maščoba, tolšča; zabela; technique mazivo; debelost, korpulenca

sans graisse nezabeljen
bouffi de graisse zelo debel, zavaljen
graisse alimentaire jedilna mast
graisse minérale trdno mineralno olje
graisse de porc svinjska mast
graisse végétale rastlinska mast
graisse à voiture kolomaz
étoile féminin de graisse cink (na juhi)
peloton masculin, boule féminin de graisse debeluhar
tache féminin de graisse masten madež
couche féminin, coussinet masculin de graisse plast, blazinica tolšče
faire, prendre de la graisse tolst postajati, rediti se, debeliti se
faire fondre de la graisse d'oie raztopiti gosjo mast
faire des frites à la graisse végétale narediti ocvrt krompirček z rastlinsko mastjo

gras, se [gra, s] adjectif masten, tolst, debel, dobro rejen; zamaščen, zamazan; spolzek (cesta); familier sočen, figuré masten, kvantaški, nespodoben; masculin mastno, mastnost, mastno mesto

jour masculin gras mesni dan, pluriel pust(ni čas)
mardi, dimanche masculin gras pustni torek, pustna nedelja
eaux féminin pluriel grases pomije
bêtes féminin pluriel grases pitovna živina
matière féminin grase maščoba
mets masculin gras mesna jed
plantes grases féminin pluriel kakteje
pavé masculin gras spolzek tlak
terre féminin grase ilovica
paroles féminin pluriel grases nespodobne besede
gras masculin de la jambe meča
gras à fondre, à lard, comme un moine, comme un porc debel kot prašič
de grases moissons féminin pluriel obilna žetev
aimer le gras rad jesti mastno
avoir la langue grase nerazločno govoriti
dormir, faire la grase matinée pozno zjutraj vsta(ja)ti
faire gras, manger gras mesno jesti (ob postnih dnevih)
faire ses choux gras de quelque chose imeti korist od česa
parler gras kvantati
recevoir un gras dobiti udarec
tourner au gras postajati debel

grob² [ó] (-a, -o)

1. platno, pesek, poteze, obrisi, izračun, napaka, laž, obnašanje: grob; ocena; osnutek: grob, roh

2. (surov) roh; ruppig, rüde

3. tehnika grob, Grob-, Roh- (pesek der Grobsand, gradbena dela der Rohbau, nastavitev der Grobtrieb, die Grobeinstellung, obdelava die Rohbearbeitung, pila die Grobfeile, sondiranje die Grobsondierung, struktura die Grobstruktur)

4. pravo schwer
|
groba sila rohe Gewalt
v grobih črtah in großen Zügen
postajati bolj grob vergröbern
biti grob s kom (jemanden) angrobsen, (jemanden) anfahren
| ➞ → grobo, grobi

heart [ha:t] samostalnik
srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
množina srčne karte

after one's own heart po želji, kot srce poželi
at heart v duši, v srcu, po srcu
an affair of the heart ljubezenska zadeva
bless my heart! za boga!
by heart na pamet
at the bottom of one's heart na dnu srca
heart's desire srčna želja
from one's heart iskreno, iz srca
for one's heart srčno rad
heart and head navdušeno
heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
heart and soul z dušo in telesom
a heart-to-heart talk odkrit pogovor
in good heart v dobrem stanju
the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
in the heart of v osrčju
in one's heart skrivoma
in one's heart of hearts v dnu duše, zares
in heart dobre volje
light of heart vesel, brezbrižen
left heart levi srčni prekat
king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
near one's heart všeč, pri srcu
the very heart of the matter bistvo zadeve
out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
sick at heart potrt, žalosten
smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
searchings of heart tesnoba, sum
to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
with a heavy heart s težkim srcem
medicina disordered heart srčna nevroza

Z glagoli:

to break s.o.'s heart streti komu srce
to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
to cry one's heart out oči si izjokati
to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
to do one's heart good dobro deti, osrečiti
to eat one's heart out giniti od žalosti
my heart fails pogum mi upada
I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
to give heart opogumiti
to give one's heart to s.o. dati komu srce
to go near (ali to) one's heart ganiti
my heart goes out to him sočustvujem z njim
to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
to have a heart imeti (dobro) srce
have a heart! usmili se!
to have no heart biti brez srca, neusmiljen
to have s.th. at heart srčno kaj želeti
to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
his heart leaps up srce mu zaigra
to lay s.th. to heart na srce položiti
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
to pluck up heart opogumiti se
to pour out one's heart srce izliti
to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
my heart sank srce mi je padlo v hlače
to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
to win s.o.'s heart srce osvojiti
what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu

hirati glagol
1. (postajati slaboten) ▸ sorvad, hervad, aszalódikMaja zdaj že lep čas noče jesti, iz tedna v teden bolj hira, njeno telo postaja podobno okostnjaku. ▸ Maja már egy jó ideje nem akar enni, hétről hétre egyre jobban sorvad, a teste egyre inkább csontvázra hasonlít.
Če rastlina brez vidnega razloga hira, jo morate vzeti iz posode in ji natančno pregledati korenine. ▸ Ha a növény látható ok nélkül fonnyadozik, ki kell venni a cserépből és meg kell vizsgálni a gyökereit.

2. (propadati) ▸ hanyatlik, visszaesikPrišlo je do popolnega zatona trgovine v mestnem središču, saj manjše trgovine in butiki kar po vrsti zapirajo vrata, vse bolj pa hirajo tudi veleblagovnice. ▸ A városközpontban teljesen visszaesett a kereskedelem, a kisebb üzletek és a butikok egymás után zárnak be, valamint egyre inkább hanyatlanak a nagyáruházak is.

hit|er (-ra, -ro) schnell, rasch; uren: flink; odgovor ipd.: prompt; -schnell (kot blisk pfeilschnell); Schnell- (cesta die Schnellstraße, promet der Schnellverkehr, avtobus der Schnellbus, čoln das Schnellboot, postopek das Schnellverfahren, tečaj der Schnellkurs, tek der Schnellgang, tiskalnik der Schnelldrucker, zaviranje die Schnellbremsung, zamrzovanje die Schnellgefrierung)
hitrejši schneller
hitrejši od zvoka schneller als der Schall
postajati hitrejši beschleunigen, schneller werden

in-horrescō -ere -horruī (incoh. k inhorrēre) (na)ježiti se, (na)sršiti (se), hrapav posta(ja)ti, (vz)štrleti, sršeti: aper inhorruit armos (gr. acc. kakor gr. φρίσσεικτρίχας) V. je naježil ščetinasti hrbet, mihi pili inhorruerunt Petr., bombycas … fieri primo papiliones parvos nudosque, mox frigorum impatientia villis inhorrescere Plin. hrapav in kosmat postajati, gallinae inhorrescunt et se excutiunt Plin. se našopirijo, trifolium inhorrescere et folia contra tempestatem surrigere certum est Plin.; o poljih: spicea iam campis messis inhorruit V. je pognalo žitno klasje; pesn.: cum tristis hiems aquilonis inhorruit alis O. je v mrazu zasršala, aër inhorrescit nivibus et glacie Ap., et mox gelatus humor rigore frigoris inhorrescit Ap.; occ.

1. (o vodah) jariti se, vzburkati se, razburkati se, valove (za)gnati: inhorrescit mare Pac. fr., Cu., subito fluctibus inhorruit mare Sen. rh., inhorruit unda tenebris V. voda je zagnala temne valove, inhorruit concussus undarum globus Sen. tr., ruptis riparum terminis aucti inhorruere torrentes Amm.

2. pesn. stresti se, zamajati se, vztrepetati: agitatus inhorruit aër O., mobilibus veris inhorruit adventus foliis H. prihajajoča pomlad se trese (šumi) po listju (pri drugih: vepris inhorruit ad ventum trnjev grm šumi v vetru).

3. metaf. (od strahu) (s)tresti se, (vz)drgetati, biti spreletet od srha: dicitur inhorruisse civitas Ci., igitur domus principis inhorruerat T., terret solitudo; inhorrescit vacuis T. ob praznoti, inhorrescet ad subita Sen. ph., inhorrui frigore Petr., tenui exceptus inhorruit aurā Stat., sub primo tactu aquae calidae summa cutis inhorrescit Cels.; pred mrzlico: cum primum aliquis inhorruit et ex horrore incaluit Cels.; trans.: vim tantae severitatis i. Aur. zgroziti se nad silo tolike ostrosti.

jas|en (-na, -no)

1. dan, nebo: klar; nebo ponoči: sternklar, sternenhell, sternhell; (veder) heiter

2. izjave, besede, nameni ipd.: klar, sonnenklar, eindeutig, [unmißverständlich] unmissverständlich, dezidiert; (jasno začrtan) [festumrissen] fest umrissen; (določen) bestimmt
jasno in razločno povedati ipd.: klar und deutlich
biti jasno klar sein
jasno je es ist klar, es besteht Klarheit (über)
postati/postajati jasen/jasno [klarwerden] klar werden (komu jemandem), sich herausstellen, deutlich werden
postajati jasnejši deutlicher werden, an Klarheit gewinnen
jasno se opredeliti eine klare Front beziehen