Franja

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

tundra samostalnik
geografija (brezdrevesna pokrajina) ▸ tundra

Umbrija samostalnik
(pokrajina v Italiji) ▸ Umbria [olaszországi régió]

Valeria² -ae, f Valêrija

1. mesto Keltiberov v Tarakonski Hispaniji (zdaj Valera la Vieja); od tod subst. Valeriēnsēs -ium, m Valêrijci, preb. Valerije: Plin.

2. neka panonska pokrajina: Amm.

valovít (-a -o) adj.

1. ondulato:
valovita gladina superficie ondulata
valovita pokrajina un paesaggio ondulato

2. serpeggiante, sinuoso, mosso:
valovit obris contorno sinuoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. valovito namotavanje niti zettatura

vinícola vinogradniški

país, región vinícola vinogradniška dežela, pokrajina
vinícola m vinogradnik

vínski wine(-); vinic; viny

vínski bratec (figurativno) winebibber, tippler, bibulous person, boon companion, slabšalno wino, soak
vínski cvet spirit(s pl) of wine
vínska čaša wineglass
vínske drože lees pl of wine
vínski duh (vonj) smell of wine
vínski kamen tartar, wine stone
vínska karta wine card
vínski kis vinegar made from wine
vínska kislina acidity of wine
vínska klet wine cellar, wine vault, (pivnica) wine cellar, tavern
list vínske trte vine leaf
vínska trta vine
vínski meh wineskin; (bag)
vínski mošt must
vínska pokušnja wine tasting, wine sampling
vínska pokrajina wine country
vínska stiskalnica winepress
vínski vonj (buket) bouquet

Vojvodina samostalnik
(avtonomna pokrajina v Srbiji) ▸ Vajdaság [szerbiai autonóm tartomány]

vulkanski pridevnik
1. (o ognjeniški gori) ▸ vulkáni, vulkanikusPovršje Venere prekrivajo številni vulkanski kraterji in tokovi lave. ▸ A Vénusz felszínét vulkáni kráterek és lávafolyamok borítják.
Na nekaterih delih visokogorja je prisotna vulkanska aktivnost. ▸ A magashegység egyes részein vulkanikus tevékenység észlelhető.
Povezane iztočnice: vulkanska kamnina

2. (o geološkem izvoru) ▸ vulkanikus, vulkániOtoki so vulkanskega izvora in se nahajajo na križišču treh celin. ▸ A szigetek vulkanikus eredetűek és három kontinens találkozásánál helyezkednek el.
Povezane iztočnice: vulkanska prst, vulkanski tuf, vulkansko steklo

3. (silovit) ▸ vulkanikus
Njena vulkanska energija je dodobra zaznamovala tudi njeno igralsko ustvarjanje. ▸ Vulkanikus energiája végigkísérte színészi pályáját.

zimsk|i (-a, -o) winterlich, pravi: hochwinterlich; Winter- (čas die Winterzeit, čevelj der Winterschuh, dopust der Winterurlaub, mesec der Wintermonat, mraz die Winterkälte, plašč der Wintermantel, semester das Wintersemester, sončni obrat astronomija die Wintersonnenwende, šport der Wintersport, večer der Winterabend, vozni red der Winterfahrplan, vrt der Wintergarten, vzpon die Winterbesteigung, zrak die Winterluft, guma - za avto der Winterreifen, dlaka živalstvo, zoologija das Winterhaar, das Winterfell, das Winterkleid, hruška agronomija in vrtnarstvo die Winterbirne, moda die Wintermode, obleka das Winterkleid, der Winteranzug, otrplost živalstvo, zoologija die Winterstarre, pokrajina die Winterlandschaft, razprodaja der [Winterschlußverkauf] Winterschlussverkauf, rez/obrezovanje agronomija in vrtnarstvo der Winterschnitt, sezona die Wintersaison, služba der Winterräumdienst, perje živalstvo, zoologija das Winterkleid, mirovanje živalstvo, zoologija die Winterruhe)

žalôben (-bna -o) adj. fosco, lugubre; malinconico, mesto; monotono:
žalobna pokrajina un paesaggio monotono

žálosten (-tna -o) adj.

1. triste, desolato, mesto, sconsolato; doloroso:
do smrti, na smrt žalosten infinitamente triste
žalosten je zaradi smrti matere è sconsolato per la morte della madre
žalostna misel, novica pensiero doloroso, triste, mesta notizia
žalostne razmere condizioni tristi, desolate
žalostne izkušnje esperienze dolorose

2. (enoličen, pust; prazen, siv; meglen; medel) desolato, monotono; brullo; grigio; debole, fioco:
žalostna pokrajina un paesaggio desolato
žalosten jesenski dan una grigia giornata autunnale
žalostna razsvetljava illuminazione debole

3. (zelo slab; zelo nizek) pessimo, difettoso; striminzito; scarso:
hiša je v žalostnem stanju la casa è in pessime condizioni
žalostno znanje conoscenze difettose
žalostna udeležba na sestanku scarsa presenza alla riunione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit.; pren., iron. vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura
žalostni pripetljaji vicissitudini
zool. žalostna majna martino (Acridotheres tristis)
rel. žalostna Mati božja Madonna Addolorata
bot. žalostna vrba salice piangente (Salix babylonica)

žíten corn(-), of corn; cereal, of cereals; corn, grain

žítna borza corn exchange
žítna pokrajina corngrowing country
žítno polje cornfield, ZDA grainfield
žítni silos silo
žítno skladišče granary, ZDA grain elevator
žítna snet smut, grain rust, rust
žítni trg corn market, ZDA grain market
žítne vrste cereals pl
žítna zaloga stock(s) of corn (ali grain)

ἄγυια, ἀγυιά ἡ [Et.: prvotno pridevnik ἀγ. ὁδός, od ἄγω; odtod lat. izpos. agea] pot, steza, cesta, ulica; pl. okolica, pokrajina.

Βισαλτία, ἡ, ion. -ίη makedonska pokrajina; preb. Βισάλται, οἱ.

Βοττιαΐς, ίδος, ἡ (χώρα) pokrajina v Makedoniji.

Γέρρος, ὁ reka in pokrajina v Sarmatiji.

γῆ, γῆς, ἡ, skrč. iz γέα, dor. γᾶ, ep. poet. γαῖα, gen. pl. γαιάων, ion. γεῶν [Et. γαῖα iz γάϝjα, γεωργός iz γᾱϝοργός] 1. a) zemlja, tla, dežela, pokrajina, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλατταν terrā marique, Sof. El. 244 zemski prah; b) pers.: boginja zemlje; κατὰ γῆς (ὑπὸ γαίας) pod zemljo, v podzemlju (pa tudi: na suhem); c) kreda λευκή. 2. (obdelana) zemlja, polje, πατρίς domovina.

Δαρδανίη, ἡ pokrajina blizu Troade; preb. Δαρδάνιοι, οἱ, in Δάρδανοι, οἱ, fem. Δαρδανίς, ίδος, ἡ.