Franja

zōna -ae, f (tuj. ζώνη)

1. ženski pas (opas, opásnica, pasíca, prepasnica), ki je spodnjo obleko držal skupaj ob telesu: Mart. idr., Persephones zona O., dat teretem zonam, qua modo cincta fuit O., zonam solvit diu negatam Cat., solutis Gratiae zonis L.; kot znamenje devištva: castaque fallaci zona recincta manu O.

2. occ.
a) moški pas, poseb. pas, v katerem so hranili denar, opašnják, opásica (opasíca): Pl., Suet. idr., argentum in zonis habentes L.; od tod: qui zonam perdidit H. ki je ob denar = revež.
b) pas = pasu podoben rob ob dragulju: Plin.
c) obroba, obšiv, bordúra na oblačilu: Isid.
d) ozvezdje Orionov pas: zona latet tua nunc, … Orion O.
e) metaf. (zemeljski) pas (starodavniki so poznali pet pasov), področje, območje, zona, cona: Mel., Plin., Macr., M. idr., quinque tenent caelum zonae V., zonarumque trium contentus fine O. (prim. O., Metam. 1, 45, 46), zona nivalis (mrzli), perusta (vroči) Lucan.

zóprn disagreeable, repulsive, unpleasant, abhorrent, tiresome, distasteful; pogovorno beastly

zóprno vreme beastly weather
zóprno mi je... it is my abhorrence...
posebno zóprno mi je... it is my pet abomination...

zvézek (-zka) m

1. šol. quaderno:
črtani, karirasti zvezek quaderno a righe, a quadretti
fizikalni, matematični zvezek quaderno di fisica, di matematica

2. tomo, volume:
pet zvezkov slovarja i cinque tomi del dizionario
delo v treh zvezkih opera in tre volumi

Zwetsche, die, Zwetschge, die, (-, -n) Pflanzenkunde češplja; figurativ seine sieben Zwetschgen einpacken pobrati svojo kramo/svojih pet češpelj

zwölf dvanajst; figurativ fünf Minuten vor zwölf pet (minut) do dvanajstih

živína bétail moški spol , bestiaux moški spol množine ; figurativno brute ženski spol , bête ženski spol

velika (mala) živina le gros (menu) bétail
pet glav živine cinq têtes de bétail
goveja živina bovins moški spol množine, gros bétail
klavna živina bêtes ženski spol množine de boucherie, bétail vif (ali sur pied)
pitana živina bétail engraissé
pitovna živina bétail à l'engrais
rogata živina bêtes à cornes, bovidés moški spol množine
tovorna živina bête de somme
vprežna živina bête de trait
velika, visoka živina (figurativno) un personnage important (ali influent, éminent), familiarno un gros bonnet, une huile, une grosse légume
stanje, stalež živine cheptel bovin
reja živine élevage moški spol de bétail
trgovec z živino marchand moški spol de bestiaux
trgovina z živino commerce moški spol de bétail
rediti živino nourrir (ali élever) du bétail (ali des bestiaux), faire de l'élevage

ἀγαθο-εργός, ὁ (ἔργον, kor. ἐργ) dobrotnik, dobrodelnik; pri Spartancih pet najstarejših vitezov, ki so jih uporabljali za poslance.

ἀν-αισιμόω (αἶσα) [augment samo v pf. ἀνῃσίμωκα] ion. porabljam, trošim, za kaj εἴς τι, zauživam, πέντε ἡμέραι ἀναισιμοῦνται pet dni je treba.

ἐπι-μετρέω 1. ion. odmerim, podelim. 2. dodam, πενταετίαν στρατηγίας podaljšam … za pet let.

ἤ², ep. ἠέ [Et. iz ἠέ, ἠ-ϝέ, ἦ ϝέ; ϝε; = lat. -ve, ali] I. ločilni veznik 1. postavlja nasproti dva ali več členov (besed ali stavkov): ali (lat. aut, vel, sive) ζητῶν ὄλεθρον ἢ φυγήν; a) pri števnikih je ἤ enak slov. do; στάδια πέντε ἢ ἕξ pet do šest stadijev; b) ako drugi člen prvega izključuje, slovenimo ἤ z ali pa, sicer: ἐγὼ τοὺς πολεμίους νικήσω ἢ μηκέτι με Κῦρον νομίζετε; c) (podvojen) ἢ – ἤ ali – ali (aut – aut); pogosto stoji mesto prvega ἤ drug sinonimen veznik: ἤ τοι – ἤ zares ali – ali; ἀλλ' ἤ τοι κεῖνόν γε δεῖ ἀπόλλυσθαι – ἢ σέ; pomni še: ἤ τις ἢ οὐδείς komaj eden. 2. v vprašalnih stavkih: a) v razstavnih vprašanjih: πότερον (πότερα) – ἤ jeli – li; b) pri Hom. ἤ – ἤ (ἦ, ἦε) v zavisnih in nezavisnih razstavnih vprašanjih; prvi člen stoji tudi brez veznika, ᾤχετο πευσόμενος, ἤ που ἔτ' εἴης; c) = an na početku vprašalnega stavka: ἀλλὰ τίς σοι διηγεῖτο; ἢ αὐτὸς Σωκράτης ali morda? II. primerjalna členica: kot, nego, kakor (quam), za komparativi in besedami kompar. značaja (ἄλλος, βούλομαι, θέλω); pomni: ἄλλο τι ἤ (=kaj drugega nego) kajneda; ἄλλ' ἤ (za nikalnico) razen, izvzemši.

ἡμέρα, ἡ, ion. -ρη, dor. ἁμέρα (gl. ἦμαρ) 1. dan (opp. noč), čas od enega solnčnega vzhoda do drugega; a) ἡμέρας po dnevu, μέσης ἡμέρας opoldne, τῇδε τῇ ἡμέρᾳ tega dne, ὑστέρησε πέντε ἡμέραις zapoznil se je za pet dni, τριῶν ἡμερέων v teku treh dni, ἑκάστης ἡμέρας vsak dan, τρίτην ἡμέραν αὐτοῦ ἥκοντος tretji dan po njegovem prihodu; ἡμέραν ἐξ ἡμέρας, dan na dan, ἡ πρὸ τοῦ ἡμέρα prejšnji dan; b) s predlogi: ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s (prvim) svitom, ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsak dan, ἐφ' ἡμέρης ἑκάστης dan na dan, vsak dan, ἐξ ἡμέρας po dnevu = μεθ' ἡμέραν, πρὸς ἡμέραν proti jutru, ἐφ' ἡμέραν za en dan. 2. čas, doba življenja, usoda, αἱ μακραὶ ἁμέραι dolgo človeško življenje, παλαιὰ ἁμέρα starost.

πεμπάς, άδος, ἡ pet mož, petorica mož.

πεμπταῖος 3 pet dni star, petega dne.

πενθ-ήμερος 3 (ἡμέρα) petdneven, κατὰ πενθήμερον vsakih (po) pet dni.

πεντα-δραχμία, ἡ pet drahem.

πεντά-δραχμος 2 (δραχμή) ion. pet drahem vreden.

πεντα-έτηρος 2 ep. πεντα-ετής 2 -έτης (ἔτος) petleten; adv. πεντάετες pet let (dolgo).

πεντακισ-χίλιοι pet tisoč.

πεντά-πηχυς 2, gen. εος ion. pet vatlov dolg.

πεντά-στομος 2 (στόμα) ion. (reka) ki ima pet ustij (izlivov).