Franja

wear¹ [wɛ́ə] samostalnik
nošenje, oblačenje, način oblačenja; noša, obleka; moda; obraba, trganje, guljenje (obleke); trajnost, trpežnost

foot-wear obutev
household wear domača obleka
for autumn wear za nošenje v jeseni
for hard wear (obleka) za delo, za štrapac
wear and tear naravna obraba; ekonomija odpis za zmanjšanje vrednosti
in general wear v modi, modern
evening wear večerna obleka
the worse for wear obrabljen, ponošen, ki se ne da več obleči; pogovorno vinjen, pijan
of never-ending wear neobrabljiv, neuničljiv
there is still a great deal of wear in it to se da še dobro nositi
there's a lot of wear left in my dress moja obleka se bo lahko še dolgo nosila
the coat I have in wear plašč, ki ga navadno nosim
the rug shows wear preproga je obrabljena

wrap² [ræp] prehodni glagol (večinoma wrap up)
zaviti, omotati, oviti; skriti (in v)
ogrniti
figurativno zaplesti
neprehodni glagol
zaviti se, ogrniti se, zamotati se, ovi(ja)ti se (round okrog)
pasti, leči (over čez)
(o obleki)

to wrap s.th. in paper zaviti kaj v papir
to wrap o.s. up toplo se obleči
the affair is wrapped up in mystery afera je skrivnostna, zagonetna
to wrap s.th. round one's finger oviti si kaj okoli prsta
to be wrapped up in biti zavzet (okupiran, zatopljen, odvisen) (od dolžnosti, dela itd.)
to wrap up sleng izpeljati do srečnega konca
to be wrapped in an intrigue biti zapleten v spletkarjenje

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zàviti zȁvijēm, zàvīj, zàvih zȁvī, zȁvio zȁvīla
I.
1. zaviti: zaviti cigaretu, lijevo od puta, za ugao, za kuću; zaviti što u lijepe riječi
2. zamotati, zaviti: zaviti što u papir, u hartiju, što hartijom, maramom
3. obvezati: zaviti ranu
4. zaviti koga u crninu pripraviti komu žalost
II. zaviti se
1. zaviti se
2. zaviti se u crninu obleči žalno obleko

zópet nuevamente, de nuevo; otra vez

zopet in zopet una y otra vez
tu sem zopet! ya estoy de vuelta
takoj bom zopet tu vuelvo en seguida
zopet dobiti recobrar, recuperar, readquirir
zopet izvoliti reelegir
zopet obleči (obleke) volver a ponerse
zopet osvojiti reconquistar
zopet oživeti volver a la vida, reavivarse
zopet oživiti reanimar, reavivar
zopet pogozditi repoblar (de árboles)
zopet se poročiti volver a casarse, casarse en segundas nupcias
zopet uprizoriti (v gledališču) reponer
zopet začeti comenzar de nuevo
zopet zaspati volver a dormirse

ἕννῡμι [Et. iz ϝεσ-νυμι, kor. w-es "oble-či", lat. ves-tis. – Obl. v prozi samo v sestavljenkah; ep. poet. fut. ἕσσω, ἕσω, aor. ἕσσα, ἕσα, med. ἑσ(σ)άμην, ἑεσσάμην, pf. ἕσμαι, ἕσσαι, ἕσται in εἷμαι, pt. εἱμένος, plpf. ἕσμην, ἕσσο, ἕστο in ἕεστο, εἷτο, du. ἕσθην, 3 pl. εἵατο]. 1. act. ep. ogrinjam, odevam, oblačim koga s čim τινά τι. 2. med. in pass. oblačim si kaj, oblačim se, opravljam se; pf. oblečen, odet, zavit sem v kaj τί, εἵματα; λάινον χιτῶνα oblečem si kamenit plašč = kamenjajo me; ἀσπίδας zakrijem se s ščiti, ἀλκήν navdam se (opašem se) s pogumom, sem zelo hraber; χαλκῷ okovan z medjo, νεφέλην ogrnem se v, σκότον oblečen sem v temo = sem mrtev.

изнанка f narobe stran;
надеть платье на изнанку narobe obleči obleko;
с изнанки izza kulis; z notranje strani;
Энеида на изнанку travestirana (na smešno prepesnjena) Eneida

обновлять, обновить obnavljati, obnoviti; zamenjati (z novim);
о. платье novo obleko prvič obleči

пух m puh (perje);
верблюжий п. kamelja dlaka;
разбить в п. и прах do kraja potolči;
разодеться в п. и прах nališpati se, lepo se obleči

свежеть ohlajati se; postajati bolj zdrav;
начало с., надо потеплее одеться hladno postaja, treba se je topleje obleči