Franja

poglèd (-éda) m

1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente

2. (izraz) aria:
hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente

3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
pogled na pokrajino panorama

4. esame

5. punto di vista, visuale, concezione:
o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!

6. (v adv. rabi)
v tem pogledu quanto a questo
v marsikaterem pogledu in molti casi
v nobenem pogledu nient'affatto
v vsakem pogledu affatto, assolutamente
na pogled, na prvi pogled a prima vista

7. (v adv. rabi)
kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
jemati pogled togliere la vista, abbagliare
obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
pogled od spredaj prospetto
pogled s strani profilo

polen|o [é] srednji spol (-a …) das Holzscheit, das Scheitholz; das Scheit
figurativno metati komu polena pod noge (jemandem) Knüppel zwischen die Beine werfen

poléno log of wood

poléna pl (kurivno) firewood
metati poléna pod noge komu (figurativno) to put a spoke in someone's wheel, to throw a spanner in the works; to hinder someone
on mi vedno meče poléna pod noge he is always putting a spoke in my wheel

poléno bûche ženski spol

metati komu polena pod noge mettre des bâtons dans les roues de (ali à) quelqu'un, figurativno jeter un chat aux jambes de quelqu'un

poléno (-a) n pezzo di legno, tondo; pren.
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote

poléno trozo m de leña

metati komu polena pod noge poner trabas (ali dificultades) a alg

polvere f

1. prah:
una nuvola di polvere oblak prahu
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
mangiare la polvere požirati prah; pren. biti premagan
mordere la polvere pren. ležati v prahu
scuotersi la polvere di dosso otresti si prah z obleke; pren. otresti se skrbi, sitnosti

2. prah (iz neke snovi):
polvere di carbone premogovni prah
polvere di Cipro puder
in polvere v prahu
ridurre in polvere zmleti; pren. popolnoma uničiti

3.
polvere, polvere da sparo smodnik:
avere molta polvere da sparare pren. imeti veliko streliva na zalogi
dar fuoco alle polveri pren. začeti sovražnosti (tudi pren.);
sentire odor di polvere vohati smodnik (tudi pren.)

4. ekst. prah:
siamo fatti di polvere e in polvere ritorneremo prah smo in v prah se povrnemo

pometáti (-méčem) perf. ➞ metati gettare via, fuori; buttar giù, rovesciare:
razgrajače so pometali iz lokala gli attaccabrighe furono buttati fuori dal locale
pometati iz organizacije espellere dall'organizzazione
žarg. pometati na izpitih bocciare

pót¹ -í way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
to pót (tokrat) this time
vsaki pót each time
božja pót (romanje) pilgrimage
pót nazaj return journey, pogovorno the way back
pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
pót po morju voyage
javna pót public road
jahalna, jezdna pót bridle path
gozdna pót forest road
križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
prečna pót crossroad
neravna pót bumpy road
neutrjena pót gravel road
shojena pót beaten track
trnova pót thorny path
vodna pót waterway
vozna pót carttrack, cart-road
uporabna pót serviceable road, thoroughfare
zaprta pót closed path (ali way)
ob póti by the roadside
preko póti over the way, across the road
na pol póta halfway, midway
po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
na vsej póti od... all the way from...
biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
biti sredi póti to be halfway on one's journey
biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
utreti pót za... to pave the way for...
otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
on mi je na póti he is in my way
pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
on je na póti v X. he is on his way to X.
biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
iti po (isti) póti nazaj to turn back
iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
iti rakovo pót to go backward
iti svojo pót to go one's own way
iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
šli so vsak svojo pót they went their respective ways
krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
napraviti pót komu to make way for someone
narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
kazati, voditi pót to lead the way
polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
napravite prosto pót! make way!
moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
ustaviti se na pol póta to stop halfway
vprašati za pót to ask one's way
vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning

poudre [pudrə] féminin smodnik; puder; prah, prašek

poudre effervescenre, à gratter, sternutatoire šumeči, srbljiv, kihalni prašek
poudre à polir čistilni prašek
poudre de riz puder za obraz
poudre de charlatan, de perlimpinpin prašek, ki ga mazači prodajajo kot zdravilo za vse bolezni
poudre de savon milo v prahu
en poudre v prahu, stolčen
café masculin, lait masculin, sucre masculin en poudre kava, mleko, sladkor v prahu
s'en aller en poudre spremeniti se v prah, izginiti, razgubiti se
être vif comme la poudre hitro vzkipeti
jeter de la poudre aux yeux (figuré) metati pesek v oči
mettre de la poudre (na)pudrati se
mettre le feu aux poudres (figuré) sprožiti konflikt, incident
il n'a pas inventé la poudre (figuré) on ni iznašel smodnika, ni posebno inteligenten
mettre, réduire en poudre (figuré) zmleti, zdrobiti (v prah)
prendre une poudre après le repas vzeti (prebavni) prašek po obedu
le feu prend aux poudres (figuré) bomba je eksplodirala
cette nouvelle se répand comme une traînée de poudre ta novica se zelo hitro, kot blisk širi
tirer, user sa poudre aux moineaux streljati s topovi na vrabce
ça sent la poudre (figuré) diši po konfliktu

pourceau [purso] masculin prašič (tudi figuré)

pourceau d'Epicure oseba, ki se valja v čutnih nasladah
bâfrer comme un pourceau žreti ko prašič
jeter des perles aux pourceaux (figuré) metati bisere prašičem; da(ja)ti komu stvari, ki jih ne zna ceniti
étable féminin à pourceaux (figuré) svinjak

práča sling

met, strel s práčo sling
metati, streljati s práčo to sling

prášič (tudi figurativno) cochon moški spol , porc moški spol , porcin moški spol , pourceau moški spol, figurativno goret moški spol

divji prašič sanglier moški spol, porc sauvage
divji prašiči (zoologija) sangliers moški spol množine, bêtes ženski spol množine noires
morski prašič (pliskavica) (zoologija) cochon de mer, marsouin moški spol
umazan kot prašič sale comme un cochon (ali un porc, un goret)
metati bisere prašičem jeter des perles aux pourceaux
pitati prašiča engraisser un porc

prō-pellō -ere -pulī -pulsum

1. naprej potisniti (potiskati), naprej poriniti (porivati), naprej suniti (suvati), (naprej) (po)gnati, naprej pognati (poganjati): navem remis Ci., navem in altum O. ali in aequora Pr., in profundum corpora natae O. pahniti, crates C. odpahniti, mensam Pr. prevrniti, iugum in priorem partem Col. odmakniti, hastam Sil. zagnati, zalučati, vreči, saxa in subeuntes Cu. metati, valiti, anima propellit corpus, membra Lucr., imago propellit aëra prae se Lucr., ventus propellit nubes non procul Gell.; pesn.: Pr., Phasin remige Pr. vzburkati, razburkati, propulsa cruore flumina Lucan. visoko valujoče, propellere muros Sen. tr. ali urbem Val. Fl. podreti, porušiti, razrušiti; occ. o živini (pred seboj) (po)gnati, ven (po)gnati: oves in pabulum, ovem potum Varr., pecora Cu., pecus extra portam L., pecora pastum (na pašo) L.; metaf. (naprej) (po)gnati, nagnati (naganjati), pognati (poganjati), prignati (priganjati), privesti (privajati), dovesti (dovajati), nagniti (nagibati), premakniti (premikati): orationem dialecticorum remis Ci., si paulo etiam longius … L., Caecilium pietas et fraternus amor propulisset Ci., propulsus ad ultima amore Cu., propellere animos ad corrumpendum militiae morem T., terrore carceris ad mortem voluntariam propellere T., nullo propellente Suet.

2. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi: aliquem Pl., damnatos patria N.; occ. kot voj. t.t. v beg pognati, v beg zapoditi: hostes, multitudinem equitum C., aciem umbonibus Cu., hostem a castris L.; metaf.
a) pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati): aliquā re duram famem H., periculum vitae a me L., vim firmiore praesidio Cu., suavia dextrā oppositā Pr., canis eligitur propellendis iniuriis hominum Col.
b) (ven) (za)poditi, ven pahniti (pehati): cruda adhuc studia in forum Petr.

Opomba: Lucr. meri prŏpellat.

púščica (-e) f

1. freccia, dardo; knjiž. saetta, strale, quadrello:
metati, prožiti puščice lanciare, scoccare frecce

2. ekst. (znamenje) freccia:
smerna puščica freccia di direzione

3. lit. epigramma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
puščice letijo na vodstvo gli appunti vanno alla direzione
pren. zadet od Amorjeve puščice ferito da Cupido
pren. jezne puščice sguardi ostili

rȁme rȁmena s, mn. ramèna raménā rama, rame: slegnuti, slegati -ima skomizgniti, skomizgati z rameni; sažeti -ima skomizgniti z rameni; baciti se konju na -a zajahati konja, pognati se v sedlo; dati glavu s -a za koga dati življenje za koga; bacati kamena s -a metati kamen z ramen; dok mi je na -u glava dokler nosim glavo na ramenih; od -a presuditi, odgovoriti takoj razsoditi, odgovoriti; preko -a pogledati koga prezirljivo pogledati koga; sišla bi mu glava s -a izgubil bi glavo; rame uz rame z ramo ob rami; uvući glavu u -a; (pušku) o desno rame (puško) na desno ramo

reflection [riflékšən] samostalnik (zlasti)
fizika odsev, odraz, odboj, odbijanje (svetlobe, toplote, barve itd.)
figurativno posledica, vpliv
fiziologija refleks, refleksna kretnja; refleksija, premišljevanje, razmišljanje; misel, modra beseda; presoja; obdolžitev, očitek, neugodna sodba, graja (on zaradi, gledé)
slaba luč, sramota

on (serious) reflection po (resnem, zrelem) premisleku, če vse prav premislimo
angle of reflection odbojni kot
to be a reflection on s.th. slabo luč metati na kaj
to cast reflections upon s.o.'s character neugodno se izraziti o značaju kake osebe
this matter needs reflection to zadevo (stvar) je treba dobro premisliti
to see one's reflection in a glass, in the water videti svoj odsev v zrcalu, v vodi

riž samostalnik
1. (žito) ▸ rizs
2. (zrnje) ▸ rizsTudi pri nas je navada, da se na mladoporočence meče riž. ▸ Nálunk is szokás, hogy az ifjú házasokat rizzsel szórják meg.
Povezane iztočnice: basmati riž, divji riž, dolgozrnati riž, jasminov riž, okroglozrnati riž, perujski riž, polnozrnati riž, rjavi riž, zelenjavni riž

roue [ru] féminin kolo; (= supplice masculin de la roue) mučenje na kolesu

roue ailée, dentée krilato, zobato kolo
roue à aubes, à augets kolo na lopate
roue avant, arrière, motrice sprednje, zadnje, gonilno kolo
roue libre prosti tek
roue de la Fortune kolo sreče
roue de gouvernail krmilno kolo
roue de secours, de rechange (automobilisme) rezervno kolo
roue volante zamašnjak, vztrajnik
à deux, trois, quatre roues dvo, tri, štirikolesen
autoroute interdite aux deux roues vozilom na dve kolesi je avtostrada prepovedana
être condamné à la roue (histoire) biti obsojen na mučenje (in smrt) na kolesu
être en haut, en bas de la roue biti, živeti v sreči, v nesreči
être la 5^e roue d'un, à un carrosse (figuré) biti za peto kolo pri vozu
faire la roue napraviti kolo (o pavu), figuré šopiriti se, prevzetovati; sport vrteti kolo, delati bočne premete
mettre, jeter à quelqu'un des bâtons dans les roues metati komu polena pod noge
pousser à la roue (figuré, familier) pomagati

ruōta f

1. kolo:
ruota di automobile avtomobilsko kolo
ruota dentata strojn. zobato kolo
la ruota della fortuna pren. kolo sreče
a ruota libera pren. breskrbno; neobrzdano
ruota motrice avto gonilno kolo
ruota del mulino mlinsko kolo
ruota panoramica veletoč
ruota di scorta rezervno kolo
l'ultima ruota del carro pren. zadnje kolo
arrivare a ruota di qcn. šport priti neposredno za drugim kolesarjem
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
ungere la ruota, le ruote pren. podmazati

2. navt.
ruota di poppa, di prua krmna, premčna statva
ruota del timone krmilo, krmilno kolo
piroscafo a ruota parnik na kolesa

3. sedež lota

4. hist. mučilno kolo

5.
ruota dell'arrotino brusilno kolo
ruota da vasaio obrt lončarsko kolo, vreteno
dare la ruota a un coltello nabrusiti nož

6. krog, disk:
a ruota krožen, krožne oblike
gonna a ruota (a campana) zvončasto krilo
fare la ruota pren. voziti kočijo, šopiriti se
fare la ruota a una donna pren. šalj. dvoriti ženski

7. pren. zaporedje