Franja

volume [vɔlüm] masculin zvezek (knjige); broširana ali vezana knjiga; prostornina, telesnina; (globalna) količina, obseg; moč glasu, zvokov

dictionnaire en 10 volumes slovar v 10 zvezkih
volume de logement stanovanjski prostor
calculer le volume d'un corps izračunati prostornino telesa
faire volume zavzemati mnogo prostora, delati napoto
écrire des volumes à quelqu'un pisati komu dolga pisma

vožnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Fahrt (dol Hinunterfahrt, Abfahrt, domov Heimfahrt, gor Auffahrt, Bergfahrt, naprej Vorwärtsfahrt, naravnost Geradeausfahrt, naprej - nadaljevanje vožnje Weiterfahrt, navkreber Auffahrt, Bergfahrt, nazaj Rückfahrt, preko česa Überfahrt, sem Herfahrt, skozi Durchfahrt, s potiskanjem železnica Schiebefahrt, tja, do cilja Hinfahrt, tja in nazaj Hin- und Rückfahrt, v dolino Talfahrt, v napačno smer Falschfahrt, v ovinku Kurvenfahrt, z dovprego železnica Nachschiebefahrt; dolga Fernfahrt, enodnevna Tagesfahrt, izpitna Prüfungsfahrt, mestna Stadtfahrt, nočna Nachtfahrt, z omejeno hitrostjo, počasna Langsamfahrt, polžja Gondelfahrt, posebna Extrafahrt, Sonderfahrt, poskusna Probefahrt, Erprobungsfahrt, Testfahrt, prva Erstfahrt, Jungfernfahrt, prazna - tovornjaka, avtobusa Leerfahrt, za razvedrilo Vergnügungsfahrt, z inštruktorjem Schulfahrt), das Fahren (po desni Rechtsfahren, po levi Linksfahren, mimo česa Vorbeifahren an, v koloni Kolonnenfahren, vštric Nebeneinanderfahren)
vzvratna vožnja das Rückwärtsfahren, der Rückgang, die Rückwärtsfahrt
vožnja v neznano eine Fahrt ins Ungewisse, eine Fahrt ins Blaue
ena vožnja pri prevažanju: eine Fuhre
vožnja s/z … die -fahrt
(z avtobusom Autobusfahrt, Omnibusfahrt, z avtomobilom Autofahrt, z balonom Ballonfahrt, s čolnom Bootsfahrt, Kahnfahrt, z gondolo Gondelfahrt, z ladjo Schiffsfahrt, s parnikom Dampferfahrt, s sanmi Schlittenfahrt, s taksijem Taxifahrt, z vlakom Eisenbahnfahrt, Zugfahrt, Bahnfahrt); po cesti, vodi: die Fahrt auf, das Befahren (von)

2. potnika: die Fahrt (brezplačna Freifahrt, krožna Rundfahrt, na črno Schwarzfahrt)
vozovnica za več voženj der Sammelfahrschein
pravica do brezplačne/proste vožnje die Freifahrtberechtigung

3. voznikova: die Fahrt, das Fahren, das Lenken (eines Fahrzeugs); (način vožnje) die Fahrweise (defenzivna defensive, ofenzivna offensive)
mirna vožnja ruhige Fahrweise
varna vožnja die Fahrsicherheit
avtomobila: das Autofahren
|
… vožnje Fahrt-, Fahr-
(čas/trajanje die Fahrtdauer, die Fahrzeit, hitrost Fahrgeschwindigkeit, kilometer der Fahrkilometer, način die Fahrweise, pravica das Fahrrecht, pravila Fahrregeln množina, prekinitev Fahrtunterbrechung, ruta die Fahrtroute, spretnost die Fahrkunst, stil der Fahrstil, stroški Fahrkosten množina, tehnika die Fahrtechnik, učenje die Fahrschulung, die Fahrausbildung, ura die Fahrstunde)
prepoved vožnje das Fahrverbot (nedeljske vožnje s tovornjaki Sonntagsfahrverbot)
služnost/pravica vožnje pravo das Fahrrecht, das Durchfahrtsrecht, Überfahrtsrecht
smer vožnje die Fahrtrichtung
(obvezna vorgeschriebene, sprememba die Fahrtrichtungsänderung)
pri vožnji bei der Fahrt
napaka pri vožnji der Fahrfehler
občutek pri vožnji das Fahrgefühl
varen pri vožnji fahrsicher
za vožnjo für die Fahrt
nadomestilo za vožnjo der [Fahrgeldzuschuß] Fahrgeldzuschuss
nesposoben za vožnjo fahruntüchtig, fahruntauglich
nesposobnost za vožnjo die Fahruntüchtigkeit, Fahruntauglichkeit
občutek za vožnjo das Fahrgefühl
pas za vožnjo die Fahrspur, die Fahrbahn
(iz nasprotne smeri Gegenfahrbahn)
pripravljenost za vožnjo die Fahrbereitschaft
pripravljen za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit, plovilo: seeklar
signal za počasno vožnjo das Langsamfahrsignal
sposoben za vožnjo fahrtauglich, vozilo: fahrtüchtig
sposobnost za vožnjo die Fahrtauglichkeit, vozila: die Fahrtüchtigkeit
varen za vožnjo fahrsicher
vožnje množina Fahrten
vožnje na delo/z dela der Berufsverkehr, Geschäftsverkehr, Pendelverkehr
… voženj Fahrten-
(dnevnik, knjiga das Fahrtenbuch, evidenca der Fahrtennachweis)

vŕsta row (hiš of houses); line; rank; vojska file; turn; series; kind, sort; set; type; genus, species; variety; quality

dolga vŕsta long row
v vŕsti in a row, in a line
v vŕstah in rows
sprednja (zadnja) vŕsta front (back) line
v sprednjih vŕstah in the front ranks
v nepretrgani vŕsti in straight succession
po vŕsti in turn, by turns; in rows; (po eden) one at a time, successively
naslovna vŕsta headline
vŕsta sedežev row of seats
vŕsta topolov row of poplars
kdo je na vŕsti? whose turn is it?
jaz sem na vŕsti it is my turn
počakati moraš, da prideš na vŕsto! you must await (ali pogovorno wait) your turn!
prideš kmalu na vŕsto your turn will soon come
ne (se) držati vŕste pri čakanju (preskočiti vŕsto) to jump a queue
čakati v vŕsti (za kaj) to queue (for something)
sedeti v prvi vŕsti to sit in the front row
brati med vŕstami to read between the lines
brali smo po vŕsti (eden za drugim) we took it in turns to read
korakati v vŕsti to march in file
razredčiti vŕste to thin out the rows
postaviti v vŕsto to put (ali to set) in a row; to rank, to file, to draw up
postaviti se v vŕsto (štartno črto pred tekom) to toe the line
imeli smo vŕsto deževnih dni we (have) had a succession of rainy days
imamo tri vŕste vina we have three sorts of wine

vrvic|a¹ ženski spol (-e …) die Schnur, der Bindfaden, prepletena: die Kordel; pri padalu: die Fangleine; -schnur, -leine (beljakovinska živalstvo, zoologija Hagelschnur, dolga Langleine, lavinska Lawinenschnur, napenjalna Spannleine, označevalna Absteckleine, potezna Zugleine, priključna Verbindungsschnur, razdaljna Abstandsschnur, ribiška Angelschnur, šivalna Heftschnur, pogovorke/slušalke Handapparatschnur, pri plašču Mantelschnur, za odpiranje padala Reißleine, za poravnavanje Richtschnur, vžigalna/zažigalna Zündschnur, zdrizasta Gallertschnur)
zaganjalna vrvica der Anlasserzug, Startzug
naznačiti z vrvico abschnüren
povezati z vrvico einschnüren, abschnüren, schnüren

vȕna ž volna: ovčja, umjetna, biljna, pamučna, drvena, staklena vuna; kaba vuna dolga, groba volna; ko za tuđom -om pođe, sam ostrižen kući dođe; boli babu peta, pa ne može da češlja -u izmikati se delu brez izgovora

zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

2. (o stanju narave) ▸ télTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

4. (o literarnem liku) ▸ TélKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.

zíma (-e) f inverno; invernata:
dolga, huda, mila, mrzla zima inverno lungo, rigido, mite, freddo
prava ruska zima un inverno polare
prebiti se skozi zimo passare l'inverno, l'invernata
astronomska zima inverno astronomico
zgodnja zima inverno precoce
zima je pred vrati l'inverno è alle porte
PREGOVORI:
če spomladi grmi, se zima ponovi se di primavera tuona, l'inverno è presto a tornare

znebíti se to get rid of, to be rid of, to rid oneself of

znebíti se koga (figurativno) to see the back of someone
nisem se ga mogel znebíti se I could not get rid of him
znebíti se dolga to rid oneself of a debt
končno smo se jih znebili we are rid of them at last

znebíti se desembarazarse de; deshacerse de, desprenderse

znebiti se obveznosti librarse de (ali evadir) una obligación
znebiti se dolga pagar (ali satisfacer) una deuda

žoga samostalnik
1. (športni rekvizit) ▸ labdaPovezane iztočnice: košarkarska žoga, košarkaška žoga, medicinska žoga, nogometaška žoga, nogometna žoga, odbojkarska žoga, vaterpolska žoga, žoga medicinka, žoga za odbojko, žoga za ragbi, žoga za rugby, ragbijevska žoga

2. šport (podaja; udarec) ▸ labdaV napadu sem dobil dve uporabni žogi, eno sem spremenil v zadetek, kar je bilo dovolj za nove tri točke. ▸ A támadásoknál két használható labdát kaptam, az egyikből találatot szereztem, ami elég volt a három ponthoz.
Nekaj ukradenih žog gostujoče ekipe je bil glavni razlog za to, da se je prednost še povišala, kljub temu pa se domačinke niso predale in skušale znižati visok zaostanek. ▸ A vendégcsapat néhány megszerzett labdával növelte az előnyét, ennek ellenére a hazai női csapat nem adta fel és megpróbálta csökkenteni a hátrányt.

žonglirati glagol
1. (o fizični veščini) ▸ zsonglőrködikIzvajal je akrobacije in žongliral z raznimi ognjenimi rekviziti. ▸ kontrastivno zanimivo Akrobatikus mutatványai mellett különböző eszközökkel tűzzsonglőrködött.

2. (sočasno obvladovati več zadev) ▸ zsonglőrködik
Ni mi jasno, kako lahko moški hkrati žonglirajo z več ženskami. ▸ Nem értem, hogyan zsonglőrködhetnek a férfiak egyszerre több nővel.
Maša je igralka, ki živi zanimivo življenje, v katerem spretno žonglira s svojimi vlogami. ▸ Maša egy érdekes életet élő színésznő, aki ügyesen zsonglőrködik a szerepeivel.

3. lahko izraža neodobravanje (spretno uporabljati ali izbirati) ▸ zsonglőrködikVšeč so nam moški, ki spretno žonglirajo z besedami. ▸ Tetszenek azok a férfiak, akik ügyesen zsonglőrködnek a szavakkal.
Mar ni z znanostjo, ki tako lahkotno žonglira z dejstvi, nekaj hudo narobe? ▸ Nincs-e valamilyen súlyos gond az olyan tudománnyal, amely oly könnyedén zsonglőrködik a tényekkel?
Rada malo žonglira z zakoni, ker ji ne dajo pametnejšega dela. ▸ Mivel nincs jobb dolga, szeret kicsit zsonglőrködni a törvényekkel.
Najlažje je žonglirati s številkami in s procenti, ker se 90 % ljudi niti ne ukvarja z izračunavanjem. ▸ A számokkal és a százalékokkal a legkönnyebb zsonglőrködni, hiszen az emberek 90 százaléka nem foglalkozik a számolgatással.

δόλιχος, ὁ okrog 20 stadijev dolga dirjalnica, dirjališče, ki se je moralo sedemkrat preteči; δόλιχον θέω tekmujem v dolgem (trajnem) teku.

ζειρά, ἡ, ion. -ρή široka in dolga vrhnja obleka Arabcev in Trakov (ki se je potegnila pod pas, da ni ovirala hoje), halja, ποικίλη pisan, prepleten meh.

καλάσῑρις, ιος, ἡ [acc. pl. ῑς] ion. dolga, platnena obleka, spodaj z resicami obrobljena; po njej se je imenoval del vojne kaste Καλασίριες.

κέλ-ευθος, ἡ, pl. nav. κέλευθα (lat. cal-lis) 1. pot, steza, cesta, πολλὰ κέλευθος ἐρατύει dolga pot (velika daljava) te zadržuje (loči od mene). 2. potovanje, pot, hoja; ἀπόεικε θεῶν κελεύθου odpovej se potu, po katerem hodijo bogovi t. j. časti in blaženstvu boginje.

μῆκος, ους, τό (μακρός) 1. dolgost, dolžina, vitek stas, velikost ἡδονῆς, širokost, εἰπὲ μὴ μῆκος povej brez ovinkov (naravnost). 2. pri vojski: dolgo čelo ali ospredje, dolga sprednja vrsta, oppos. βάθος.

ξυστίς, ίδος, ἡ (ξύω) dolga obleka z vlečko.

πέλτη, ἡ [Et. od πέλλα koža; prim. lat. scutum od cutis] 1. majhen lahek ščit, narejen v obliki polumeseca iz lesa in z usnjem prevlečen. 2. dolga sulica ali kol.

πολύς, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred ἤ tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen πόλεμος; c) močan, silen ἀνάγκη, mogočen, glasen θόρυβος, trd σιγή, ὕπνος, drag(ocen). – Raba: α.) z drugimi adjektivi je zvezan s καί: πολέες τε καὶ ἐσθλοί mnogi vrli, πολλά τε καὶ δεινά mnogo nevarnosti, πολλοὶ καὶ καλοὶ χιτῶνες mnogo lepih oblek, μέγας καὶ πολλός velik in močen; β.) predikativno; prevaja se adverbialno: πολλὸς ἦν λισσόμενος prisrčno (silno) je prosil, πολλὸς αἰνεόμενος mnogo (pogosto) hvaljen, πολλὸς ἔκειτο zleknil se je daleč po tleh; πολύς εἰμι pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. λέγων veliko (marljivo) govorim; πολλὴ (ἦν) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; γ.) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe/stvari: ὁ πολὺς τοῦ χρόνου večina časa, ὁ πολὺς βίος dolgo bodoče življenje, τὸ πολὺ πλῆθος glavna četa, ὁ στρατὸς ὁ πολλός velika vojska, večji del vojske, νῆες αἱ πολλαί večina ladij; δ.) brez spolnika pomeni: velik del, πολλαὶ τριήρεις velik del troveslač, πολὺ τοῦ στρατεύματος mnogo vojske, τῆς γῆς πολλή velik del zemlje, πολλὴ τῆς ὁδοῦ velik del pota, πολλή (sc. ὁδός) dolga pot. 2. kot subst. a) οἱ πολλοί večina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (τὸ) πολύ velik del, največji del, večina, glavna četa, ὡς τὸ πολύ večinoma. 3. adverb. a) πολύ, πολλά mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, τὸ πολύ, τὰ πολλά večinoma, navadno, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, povsem; πολύ in πολλῷ pri komp. in sup.: daleko, čim; b) διὰ πολλοῦ v veliki razdalji (oddaljenosti), čez dolgo časa, ἐκ πολλοῦ od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, ἐπὶ πολύ, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ἐς πολλά v vsakem pogledu (oziru), ἐπὶ πολλῷ za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, κατὰ πολλά v marsikaterem pogledu (oziru) μετ' οὐ πολύ ne dolgo potem NT, παρὰ πολύ daleko, odločilno (νικᾶν), πρὸ πολλοῦ pred dolgo časa, περὶ πολλοῦ ποιοῦμαι zelo cenim. B Kompar. πλείων, πλεῖον, πλέων, πλέον I. 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)številnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, πλείονος ἀποδίδομαι draže, πλείων νύξ večji del noči, αἱ πλείονες νῆες večina ladij, τὸν στρατὸν τὸν πλέω večji del vojske, ἡ πλέων στρατιά glavna vojska, πλείων χρόνος več časa. 2. subst. a) οἱ πλέονες večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) τὸ πλέον večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; πλέον ἔχω imam več (dobiček, prednost); πλέον εἰμί (γίγνομαι) pomagam, koristim komu, πλέον τι ποιῶ izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, οὐδὲν πλέον ἐστί nič ne pomaga; οὐδὲν πλέον ἐφέροντο nič niso opravili. 3. adv. a) πλέον več, dalje, οὐ τὸ πλέον … ἤ manj nego; b) τὸ πλέον, τὰ πλέω večinoma, praviloma; c) διὰ πλέονος dalj (časa), ἐκ πλείονος iz večje daljave, περὶ πλείονος ποιοῦμαι bolj cenim, ἐς τὸ πλέον dalje, ἐπὶ πλέον več, bolj, obširneje, πλεόνως (pre)več. C superl. πλεῖστος I. 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, najnavadnejši, zelo velik del, πλείστη γῆ zelo velik kos zemlje, πλεῖστός εἰμι τῇ γνώμῃ najbolj se nagibljem k temu mnenju; ὡς πλεῖστος kar največ, ὅτι πλεῖστος čim dalje, ὅσοι πλεῖστοι kar največ, ὁ πλεῖστος τοῦ βίου največji del življenskih potreb. 2. subst. (οἱ) πλεῖστοι večina, svet, ljudje; τὸ πλεῖστον največji del, glavna moč. 3. adv. πλεῖστον, (τὰ) πλεῖστα največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri sup.: πλεῖστον κάκιστος najslabši izmed vseh, διὰ πλείστου v največji oddaljenosti, εἰς πλεῖστον največ, ἐκ πλείστου najdalje, ἐπὶ πλεῖστον največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, ἐκ τοῦ, ἐπὶ πλείστου od najdavnejših dni, τὸ πλεῖστον kvečjemu, περὶ πλείστου ποιοῦμαι najbolj cenim.

συμ-βάλλω [fut. συμβαλῶ, aor. συνέβαλον, pf. συμβέβληκα; ep. pr. cj. du. συμβάλλετον, aor. σύμβαλον, 3 du. συμβλήτην, inf. ξυμβλήμεναι, med. ind. 3 sg. (s pas. pom.) ξύμβλητο, 3 pl. ξύμβληντο, cj. 2 sg. ξυμβλήεαι, 3 sg. ξύμβληται, pt. ξυμβλήμενος (tudi v tm.); ion. fut. συμβαλέω] A act. I. trans. 1. a) skupaj mečem, spravljam, ohranjujem ἐν τῇ καρδίᾳ NT, zbiram, stekam se ῥοάς, ὕδωρ, nasipavam κριθάς, sklepam ἀσπίδας, združujem, zedinjam εἰς ταὐτόν, ἔπη κακά vračam (pravim) grenke besede; b) začenjam πόλεμον, μάχην, ἔχθραν, ἔριν τινί (razprem se); λόγους prerekam se, pričkam se, prepiram se s kom τινί; ščuvam, hujskam, dražim koga proti komu, sprem koga s kom τινά τινι, velevam komu, se s kom boriti μάχεσθαι; c) posojam komu novce. 2. skupaj postavljam, primerjam τί τινι, ἓν πρὸς ἕν prispodabljam, sklepam, domnevam, tolmačim, razlagam τοὖναρ, slutim, ἡ ὁδὸς ἀνά … συμβέβληταί μοι izračunil sem, da znaša pot, po moji sodbi je pot … dolga, τῷ τοῦτο συμβαλὼν ἔχεις; iz česa sklepaš to? II. intr. in med. a) skupaj zadenem, sestajam se, shajam se, pridružim se τινί, strnem se, stekam se, zlivam se, združujem se ὁδοί, συμβάλλεται δὲ πολλὰ τοῦδε δείματος imam mnogo vzrokov za ta strah; b) spopadem se, zgrabim se s kom τινί, ἐπί, πρός τινα, πρός τι; c) τινί prepiram se, πρός τινα posvetujem se NT; d) srečam koga, zadenem na koga τινί. B med. I. 1. primerjam se, dogovarjam se, pogajam se, sklepam (pogodbo), ξενίαν sklepam prijateljstvo. 2. a) zlagam, prevažam, ὕδωρ izlivam se, donašam (denar), prispevam iz svojega premoženja χρήματα, dajem ὁλκάδα (svojo ladjo), pripomorem μέγα ἔς τι NT; pomagam, πολλὰ συμβάλλεται τὸ μὴ ἀγανακτεῖν da se ne jezim, temu je vzrok; koristim τινί, εἰς, πρός τι; b) λόγους περί τινος razpravljam o čem, γνώμην predlagam, stavim predlog, (pa tudi dodajam svoj glas), izrekam svoje mnenje, posvetujem se πρός τινα; razkladam, pogovarjam se. 3. a) sestavljam v duhu, štejem τοὺς μῆνας; premišljam pri sebi ἐν τῇ καρδίᾳ; preudarjam, primerjam predmet predmetu, sumim, slutim, sodim, sklepam ἔκ τινος, domišljam si; domnevam; b) razumevam, zaznavam, οὐκ ἔχω συμβάλλειν ne morem razumeti.