Franja

Zadetki iskanja

  • prehitévati (ura) avancer , (dogodke, dejstva) anticiper

    moja ura prehiteva pet minut ma montre avance de cinq minutes
  • preiskáti (-íščem) | preiskováti (-újem) perf., imperf.

    1. esplorare, perlustrare, setacciare, perquisire, frugare:
    preiskali so vso okolico, pa otroka niso našli fu perlustrata tutta la zona, ma del bambino nessuna traccia
    ne meji so preiskali potnike al confine i passeggeri furono perquisiti
    vse je preiskala, dokumentov pa nikjer aveva frugato dappertutto, ma i documenti non si trovavano

    2. med. esaminare:
    preiskati pacienta esaminare il paziente
    pren. preiskati komu obisti mettere qcn. alle strette

    3. jur. indagare, investigare; inquisire:
    preiskati umor indagare sull'omicidio

    4. redko (raziskati, raziskovati, proučiti, proučevati) studiare, esplorare:
    preiskati razmere v kakem obdobju studiare le condizioni in un dato periodo
  • prenágniti (-em) perf.

    1. inclinare dall'altra parte (tudi ekst.)

    2. knjiž. (pregovoriti) convincere, persuadere; indurre:
    poskušal ga je prenagniti, a se mu ni posrečilo aveva tentato di convincerlo, ma non ci riuscì
  • prepríčanje conviction ženski spol , persuasion ženski spol , croyance ženski spol , opinion ženski spol , pensée ženski spol

    koga omajati v njegovem prepričanju ébranler quelqu'un
    po mojem prepričanju dans ma conscience, en mon âme et conscience
    politično prepričanje convictions ženski spol množine politiques
    govoriti z velikim prepričanjem parler d'un ton pénétré
    priti do prepričanja, da acquérir la conviction que, convenir que
    ravnati po svojem (trdnem) prepričanju agir selon (ali d'après) ses convictions (personnelles)
  • présence [prezɑ̃s] féminin navzočnost, prisotnost; pričujočnost

    en présence na istem kraju, nasproti si, drug proti drugemu
    en présence de v prisotnosti, vpričo
    hors de la présence de quelqu'un v odsotnosti kake osebe
    présence d'esprit prisebnost
    feuille féminin, liste féminin de présence prezenčna lista
    cet acteur a de la présence ta igralec imponira publiki s svojo močno osebnostjo in talentom
    être en présence stati si nasproti
    faire acte de présence pokazati se za trenutek
    sortez de ma présence! poberite se mi izpred oči!
  • presenéčenje surprise ženski spol , (neprijetno, familiarno) tuile ženski spol

    na moje veliko presenečenje à ma grande surprise
    hliniti presenečenje jouer la surprise
    izkoristi faktor presenečenja utiliser le facteur surprise
    onemeti od presenečenja rester muet de surprise
    kakšno presenečenje! (familiarno) tu parles d'une surprise!, (neprijetno) d'une tuile!
  • présenter [-zɑ̃te] verbe transitif predstaviti; predložiti; (po)kazati; vložiti; (po)nuditi; uvesti; prijaviti; priporočiti (za službeno mesto); izraziti; predlagati, prezentirati; oddati; verbe intransitif (dobro) se vesti

    se présenter potegovati se (pour za); javiti se; izpostavljati se (à quelque chose čemu); predstaviti se; nastopiti, pojaviti se, dogoditi se
    présenter un amendement predložiti amandman
    présenter son ami à quelqu'un predstaviti komu svojega prijatelja
    permettez-moi de me présenter dovolite mi, da se vam predstavim
    présenter les armes pozdraviti z orožjem
    présenter un aspect nuditi pogled
    présenter des avantages prinašati prednosti
    il présenta son bras à sa cavalière ponudil je roko svoji dami
    présenter un candidat à un examen prijaviti koga k izpitu
    présenter sa candidature kandidirati (à za)
    présenter une demande, une motion staviti predlog
    présenter sa démission podati ostavko
    présenter des difficultés delati težkoče
    présenter le dos à quelqu'un obrniti, pokazati komu hrbet
    présenter ses excuses opravičiti se
    présenter ses idées obrazložiti svoje ideje
    présenter quelque chose sous un jour favorable prikazati kaj v ugodni luči
    présenter une lettre de change predložiti menico v izplačilo
    ce nom ne se présente pas à ma mémoire ne spomnim se tega imena
    présenter une objection à quelqu'un ugovarjati komu
    présenter ses regrets, ses respects izraziti svoje obžalovanje, svoje spoštovanje
    se présenter de soi-même govoriti samo zase
    il présente bien on ima dober, prijeten nastop; on nekaj predstavlja
    il se présente une occasion nudi se priložnost
    se présenter devant les yeux priti pred oči
    se présenter aux élections municipales kandidirati pri občinskih volitvah
    se présenter à un examen prijaviti se k izpitu
    l'affaire se présente bien stvar se dobro začenja, dobro kaže
  • presser [prɛse] verbe transitif stiskati, stisniti, pritiskati, tlačiti; zatesniti; iztisniti, ože(ma)ti, izžiti; pestiti; priganjati, siliti; pospešiti

    se presser gnesti se, drenjati se; pohiteti, podvizati se
    allons! pressons! pohitimo! brž!
    rien ne presse ne mudi se nič, časa dovolj
    l'affaire presse zadeva je nujna
    le temps presse čas pritiska, treba je pohiteti
    presser (sur) un bouton pritisniti na gumb
    presser dans ses bras objeti
    presser l'ennemi pritiskati, goniti sovražnika
    presser de questions obsuti z vprašanji
    presser le pas, une affaire pospešiti korak, zadevo
    il me pressa d'avouer ma faute silil me je, naj priznam svojo napako
    trop presser gnati stvar predaleč, pretiravati; preveč natančno vzeti (quelque chose kaj)
  • prēsto avv.

    1. kmalu:
    presto o tardi prej ali slej

    2. hitro:
    fare presto podvizati se
    al più presto kar najhitreje, čimprej; ekst. najkasneje:
    ci si vede fra una settimana al più presto vidimo se najkasneje čez teden dni; ekst. pren. lahko:
    si fa presto a dire, ma poi... lahko je govoriti, toda potem...

    3. zgodaj:
    alzarsi presto zgodaj vstajati
    PREGOVORI: presto e bene raro avviene preg. naglo storjeno, gotovo skaženo
  • pretŕgati (-am) | pretrgávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. rompere, spezzare in due

    2. spezzare, stracciare (tudi ekst.), tagliare, squarciare:
    pretrgati sovražnikov obroč spezzare l'accerchiamento nemico
    blisk pretrga temo un fulmine squarcia l'oscurità
    pretrgati diplomatske odnose z neko državo rompere le relazioni diplomatiche con un Paese
    anat. pretrgati himen lacerare l'imene

    3. rompere (abs.):
    z njo sem pretrgal con lei ho rotto

    B) pretrgati se (-am se) perf. refl. spaccarsi; pren. sfiancarsi dalla fatica;
    tako se je napil, da se mu je film pretrgal prese una sbornia tale da perdere l'autocontrollo, da non sapersi più controllare
    glas se mu je pretrgal gli si ruppe la voce dalla commozione
    pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel posso anche crepare dalla fatica, ma non ce la farò
    pri delu se pa res ne bo pretrgal non è un tipo da sfiancarsi per il troppo zelo
  • prevára (-e) f

    1. jur. inganno, frode, truffa, trucco; circonvenzione; pog. fregatura, fregata, bidone, bidonata, buggerata:
    nasesti prevari prendersi una gran fregatura
    odkriti prevaro smascherare la frode
    jur. prevara opravilno nesposobne osebe circonvenzione di incapace

    2. (zmota, zabloda) inganno, errore:
    živeti v prevari vivere nell'errore

    3. psih. illusione:
    slušna, vidna prevara illusione acustica, ottica
    vse skupaj je navadna prevara è tutto un trucco
    za prevare gre, čeprav neopazno il trucco c'è ma non si vede
    jur. prevara pri prodaji stellionato
    jur. prevara s prikrivanjem resnice surrezione
  • prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
    preveč je ljudi c'è troppa gente
    preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
    popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
    imam preveč dela ho troppo da fare
    pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
    kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
    preveč ga je è troppo grasso
    imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
  • preživéti (-ím) | prežívljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. trascorrere, passare; vivere:
    preživeti počitnice na morju trascorrere le vacanze al mare

    2. ekst. vivere, sperimentare:
    preživljati težke čase vivere momenti difficili

    3. sopravvivere, rimanere in vita (tudi pren.):
    nesrečo so preživeli trije potniki all'incidente sono sopravissuti tre passeggeri

    4. vivere più a lungo, seppellire:
    venomer tarna nad slabim zdravjem, a nas bo vse preživela si lamenta sempre d'esser malata ma poi ci accompagnerà tutti alla tomba

    5. sostentare, mantenere:
    preživljati veliko družino mantenere una famiglia numerosa

    B) preživéti se (-ím se) | prežívljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. vivere, campare, sostentarsi, guadagnarsi da vivere:
    preživlja se z inštrukcijami si sostenta dando lezioni (private)
    preživljati se z delom campare del proprio lavoro

    2. ekst. preživeti (se) essere superato, antiquato
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • privláčen (-čna -o) adj.

    1. attraente, affascinante, piacente; j. it. sfizioso:
    ni lepa, ampak zelo privlačna non è bella ma assai piacente

    2. allettante, allettevole, invitante; avvincente:
    privlačne cene prezzi allettanti
    privlačno branje lettura avvincente

    3. delicato; magnetico:
    privlačne črte lineamenti delicati
    privlačen pogled sguardo magnetico
  • prohinc, adv. (pro in hinc) zato(rej), zatégadélj, zatégavóljo: prohinc tormentis veritas eruenda Ap., prohinc epulare vadimonium differamus Ap., prohinc cubiculo te refer Ap., prohinc me quoque peti ma[g]no etiam deo famulum sentire deberem Ap.
  • prōmō -ere, prōmpsī, prōmptum (iz *prō-emō)

    1. poseči (posegati, posezati) po čem in (od)nesti (nositi, odnašati), vzeti (jemati), prinesti (prinašati) iz česa, od kod, izvleči (izvlačiti), potegniti (potegovati, potezati, potegati): Pl., Mart., Val. Max. idr., pridem provisum venenum promere T., diem qui promis (prikazuješ) et celas H., manum cunctanter Plin. iun. podati, prožiti. Izhodišče: hinc quosdam libros Ci.; z abl.: vina dolio H., pugionem vaginā T.; s praep.: tela e pharetrā O., signa (pecuniam) ex aerario L., alicui pecuniam ex aerario Ci. (pre)dati, izročiti, aurum ex armario suo Ci., medicamenta de narthecio Ci., spicula de pharetrā O.; refl.: cavo se robore promunt V. prihajajo na dan; occ. kot hort. t.t.: sameram ulmi promunt Col. delajo (ustvarjajo) seme, tum demum (sc. radices) se promunt Col. poženejo.

    2. metaf.
    a) iznesti (iznašati), odkri(va)ti, izda(ja)ti, od sebe da(ja)ti, izpustiti (izpuščati): clienti iura H. dajati napotke (napotila) v pravnih vprašanjih, animus eruditus, qui semper aliquid ex se promat (ki ima vselej kaj zajeti iz svoje notranjosti, ki lahko v svoji notranjosti vedno kaj zajame), quod delectet Luceius in Ci. ep., sedes, e quibus argumenta promuntur Ci. se zajemajo, promere aliquid ex obscuriore aliqua scientia Ci. zaje(ma)ti, aliquid in publicum T., Q. naznaniti (naznanjati), razširiti (razširjati), in scenam H. spraviti (spravljati) na oder.
    b) razkri(va)ti, razode(va)ti, na dan da(ja)ti, na videlo (svetlo, na dan) spraviti (spravljati), izraziti (izražati), (po)kazati: olim agitatam rem Cu., consilia Ci., obscura H., exin promptum, quod multorum intimis questibus tegebatur T., miracula H., percontanti omnia promere Pl. vse razodeti, ničesar ne zamolčati, iustitiam promere et exercere Plin. iun. držati se pravice in jo izvrševati, saevissima T. storiti (početi, zagrešiti) najkrutejša dejanja, saevitiam ac libidinem factis T. dejansko očitati, odium T. da(ja)ti duška sovraštvu, vires V. uporabiti (uporabljati), (po)kazati.
    c) occ. reči (govoriti), izreči (izrekati), spregovoriti, izjaviti (izjavljati), povedati, pripovedovati: Mart., Vell. idr., sententiam T., Aur., Petr., plura adversus Cottam T., magnificam orationem de semet ipso T. v sijajnem govoru spregovoriti o … , de quibus congruunt, promere libet T., quae acta essent, promendo L., Natalis prompsit missum se ad aegrotum Senecam T. Od tod adj. pt. pf. prōmptus 3, adv.

    I. viden, očiten: Enn. ap., Gell., Lucr. idr., aliud clausum in pectore, aliud promptum in lingua habere S., eminentia et prompta, prompta et aperta Ci., hoc minime latet, quod ita promptum et propositum est Ci., prompta, occulta noverat T., dicam paulo promptius Ci., solutius (gladkeje) promptiusque (manj prikrito) eloquebatur T.

    II.

    1. pripravljen, priročen, razpoložljiv, pri roki (na razpolago) bivajoč, gotov, brez obotavljanja (brez odlašanja) se izvršujoč (se izvršivši), uren, hiter, nagel: promptas habere sagittas O., quod cuique promptum, offerentes T., quae tibi a multis prompta esse scio Ci., quod aeque promptum (dostopno) est et mihi et adversario meo Ci., fidem suam populo Romano promptam praebuit Ci. je dal na razpolago, id voltu et lingua promptum habuit S., prompta audacia S., eloquentia T. takoj pripravljena na odgovor, os Q. dober (podmazan) jezik, herbae aliaque prompta in auxilium vulnerum morborumque Cels. in drugi pripomočki (druga pomagala) zoper … , ius L. naglo, promptius adversari T., promptissime adero Plin. iun.

    2. lahek, pripraven, udoben: facilis et prompta defensio Ci., occupatio, aditus T., promptissima mortis via exsolvere venas T.; z dat.: moenia haudquaquam prompta oppugnanti L.; s sup.: promptum effectu, promptum rescriptu T.; z inf.: Q., nec mihi dicere promptum O., templorum, quae amissa sunt, numerum inire haud promptum fuerit T., promptius expediam Iuv., fortuna promptissime licentiam subministrat Val. Max.

    3. hitro pripravljen, gotov, voljan (voljen), odločen, srčen, spreten, okreten, natančen, nagnjen k čemu, podvržen čemu, gibek na kaj, naklonjen, ustrežljiv, ugodljiv: manus equitum T. pripravljena na udar (boj), laudare promptos, castigare segnes T., promptissimus homo et experiens Ci., promptissimi (najsrčnejši) iuvenum L. ali Vitellianorum T., prompte necem subire T.; z loc.: promptus animi T. odločnega duha, belli (v vojni) promptissimus S.; z abl.: ingenio, linguā L., sermone T., manu L. takoj pripravljen udariti, osebno hraber (pogumen); z gen. gerundivi: parcendi victis filio animus promptior Iust., Plato veritatis omnibus adhibendae promptissimus Gell.; z dat.: Aur. idr., animus promptus libertati T., promptior servitio T., gens promptior veniae dandae L., Agrippina promptior Neroni T. bolj naklonjena; s praep.: ad vim, ad pugnam Ci., ad arma O., promptiores ad pericula Ci., animus promptus ad iocandum Ci., promptus ad bella suscipienda C., promptissimum genus ad lacessendum certamen L., promptus in pavorem T., promptior in spem T., promptum in adulationes ingenium T., in omne facinus promptissimus Iust., in latrocinia promptissimi H., Balbus promptus adversus insontes T. naklonjen nedólžnikom; z inf.: promptus metuenda pati Lucan., scis ipse, quam promptae superos incessere Stat., ferre magis promptus quam referre iniurias Ambr.
  • prompt, e [prɔ̃, t] adjectif hiter, nagel, uren; prenagljen; hitro pripravljen (à za); hitro pri roki (à z); kratek, bežen

    geste masculin prompt hitra kretnja
    de prompt secours hitre pomoči
    prompt à croire lahkoveren
    prompt à se décider ki se hitro odloči
    prompt à oublier pozabljiv
    prompt à rendre service uslužen, ustrežljiv
    prompt à la repartie odrezav, nikoli v zadregi za odgovor
    avoir l'esprit prompt hitro razumeti
    avoir la repartie prompte biti odrezav, hitro se odrezati, ne biti v zadregi za odgovor
    avoir la main prompte biti vedno pripravljen takoj udariti
    je te souhaite un prompt rétablissement želim ti hitrega okrevanja
    prompt comme l'éclair, comme la foudre hiter ko blisk
    ma joie fut prompte moje veselje je bilo kratkotrajno
  • promptitude [prɔ̃titüd] féminin hitrost; urnost; živahnost; pripravljenost (à za); hitra dojemljivost

    la promptitude de ma guérison moja hitra ozdravitev
  • proposer [prɔpoze] verbe transitif predlagati, predložiti; ponuditi; razpisati (nagrado)

    se proposer nameravati, odločiti se; staviti si za cilj; potegovati se (pour za); prostovoljno se javiti (pour za), ponuditi svoje usluge
    proposer un prix, une récompense razpisati nagrado
    proposer un arrangement predlagati poravnavo
    proposer en exemple dajati za zgled
    proposer un candidat à un poste de secrétaire predlagati kandidata za tajniško mesto
    je vous propose de venir me voir vabim vas, da me obiščete
    on m'a proposé 150 mille francs de ma villa ponudili so mi 150.000 frankov za mojo vilo
    il m'a proposé son aide ponudil mi je svojo pomoč
    l'homme propose et Dieu dispose (proverbe) človek obrača, Bog pa obrne