Franja

razširítev (-tve) f

1. allargamento, ampliamento

2. med. dilatazione:
bolezenska razširitev srca, žil dilatazione patologica del cuore, delle vene

3. aumento, accrescimento, crescita

4. lingv. apertura (delle vocali)

raztegoválen (-lna -o) adj. di stenditura, per la stenditura:
raztegovalni stroj (za raztegovanje usnja) macchina per la stenditura del cuoio

razvézati (-véžem) | razvezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. slegare, sciogliere, slacciare:
razvezati čevelj slacciare le scarpe
razvezati vozel sciogliere il nodo

2. jur. rescindere; annullare:
razvezati pogodbo rescindere un contratto
razvezati zakon, zakonsko zvezo annullare un matrimonio, un vincolo coniugale
razvezati zakonca sciogliere i coniugi del vincolo matrimoniale, concedere ai coniugi di separarsi

3. pren. sciogliere, liberare; stimolare:
podkupnina, pijača mu je razvezala jezik la mazzetta, l'alcol gli aveva sciolto la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razvezati koga odgovornosti sollevare qcn. dalla responsabilità

B) razvézati se (-vežem se) | razvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. slegarsi

2. sciogliersi, liberarsi;
od pijače se mu je razvezal jezik dal bere gli si era sciolta la lingua
v družbi se je razvezal in compagnia si è lasciato andare

3. jur. separarsi; divorziare:
sporazumno se razvezati separarsi, divorziare consensualmente

razvòj desarrollo m ; evolución f

dežele v razvoju los países en vías de desarrollo
motnja v razvoju trastorno m del desarrollo
zmožen razvoja capaz (ali susceptible) de desarrollo; desarrollable

razžalítev (-tve) f offesa, insulto, oltraggio; diffamazione:
obtožen razžalitve državnih simbolov accusato del reato di vilipendio dei simboli dello Stato (bandiera, stemma ecc.)

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

rdeči premik moški spol (odklon v rdeči del spektra) astronomija die Rotverschiebung

reákcija (-e) f

1. reazione; pren. contraccolpo:
niso pričakovali tako ostrih reakcij non si attendevano reazioni così aspre
fiziol. obrambna reakcija telesa reazione difensiva dell'organismo

2. (nazadnjaštvo, mračnjaštvo) conservatorismo, oscurantismo; i reazionari, la reazione

3. kem. reazione:
reakcija lakmusa reazione del tornasole
kisla reakcija reazione acida
bazična reakcija reazione basica, alcalina

4. fiz. reazione:
jedrska reakcija reazione nucleare
verižna reakcija reazione a catena (tudi ekst.)
zakon akcije in reakcije legge di/dell'azione e di/della reazione
med. alergična reakcija reazione antigene, anticorpo
imunska reakcija reazione immunitaria; voj. contrassalto, contromanovra

reálen (-lna -o) adj.

1. reale, vero; concreto; fondato sulla realtà:
realen in namišljen vero e fittizio

2. reale, realizzabile:
postavljati si realne cilje proporsi scopi reali, realizzabili

3. ekon. reale:
realni in nominalni dohodki redditi reali e nominali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
pren. postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi a terra
šol. realna gimnazija liceo scientifico
mat. realna os hiperbole asse reale dell'iperbole
fiz. realna slika immagine reale
mat. realna točka punto reale
jur. realna unija Unione reale
lit. realni čas tempo reale
fiz. realni plin gas reale
mat. realno število numero reale

realizátor (-ja) m realizzatore, chi attua; žarg. šport.
realizator (gola, koša) realizzatore (della rete, del canestro)

rêbro (-a) n

1. anat. costola, costa:
tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel è così magro che potresti contargli le costole
dregnil ga je pod rebra, naj molči con una gomitata nelle costole gli fece segno di tacere

2. gastr. costoletta

3. ekst. navt. costa, costola; aer. centina:
krilno rebro centina alare

4. tekst.
rebra žameta le coste del velluto

5. (podolgovat člen) costola:
rebra radiatorja le costole del radiatore
listna rebra le costole della foglia

6. nareč. costa, pendio, declivio

7. arhit. costolone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kazati rebra mostrare le costole
pren. streha kaže rebra il tetto è scoperto in vari punti
pren. polomiti, prešteti komu rebra rompere le costole a qcn.
bibl. Adamovo rebro la costola di Adamo
strojn. hladilna rebra costole di raffreddamento
anat. neprava, prava, prosta rebra costole false, vere, fluttuanti

réd

1. (urejenost) orden m ; regla f

v redu en orden, bien ordenado, (potni list, dokument) en regla
zaradi reda para el buen orden
po abecednem (kronološkem) redu por orden alfabético (cronológico)
besedni red orden de las palabras
dnevni red orden del día (tudi fig)
hišni red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
javni red orden público
socialni red orden social
vozni red horario m de trenes
vrstni red sucesión f, orden m
cesta I. reda carretera f de primer orden
izpitni red reglamento m de exámenes
cestni prometni red reglamento m de tráfico
v dobrem redu (teh) en buen estado de funcionamiento
v najlepšem redu perfectamente, en el mejor orden
ne biti v redu (teh) no funcionar
biti na dnevnem redu estar al orden del día, (fig) ser cosa corriente
dati na dnevni red incluir en el orden del día
črtati (umakniti) z dnevnega reda retirar del orden del día
preiti na dnevni red pasar al orden del día
držati v redu mantener en orden (ali en buen estado)
iti v gosjem redu ir en fila india
motiti red perturbar (ali alterar) el orden
pozvati k redu llamar al orden
prinesti red v kaj poner orden en a/c
priti iz reda salir del orden; perturbarse; teh desarreglarse
spraviti v red ordenar; poner (ali colocar) en orden; regularizar; arreglar; normalizar
(zopet) vzpostaviti red (r)establecer el orden

2. (odlikovanje) orden f ; condecoración f ; medalla f , cruz f

red hlačne podveze Orden f de la Jarretera
podeliti komu red conceder a alg una condecoración, condecorar a alg

3. (cerkveni itd.) orden f

meniški redovi órdenes f pl monásticas
malteški red orden f de Malta
nemški viteški red (hist) Orden Teutónica
viteški red orden f de caballería
templjarski red orden f del Temple
stopiti v frančiškanski red ingresar en la Orden Franciscana

4. (šolska ocena) nota f

prinesti slabe rede (iz šole) traer malas notas

reducírati (-am)

A) perf., imperf.

1. ridurre, diminuire; abbreviare; limitare:
reducirati izdatke ridurre le spese
reducirati besedilo abbreviare il testo
reducirati moč nekoga limitare, restringere i poteri di qcn.

2. (omejiti) reducirati na limitare a; ridurre a:
življenja se ne da reducirati na zadostitev telesnih potreb la vita non è riducibile al soddisfacimento dei bisogni corporali

3. kem. ridurre:
reducirati in oksidirati ridurre e ossidare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. reducirati samoglasnike scempiare le vocali
mat. reducirati enačbo ridurre l'equazione
meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino ridurre i valori della pressione atmosferica a quelli del livello del mare

B) reducírati se (-am se) perf., imperf. refl. kem. ridursi

referát (-a) m

1. (poročilo, predavanje) relazione; (krajše besedilo) comunicazione:
imeti, podati referat tenere una relazione

2. šol. saggio scolastico, tema

3. adm. ufficio; sezione:
referat za turizem ufficio del turismo
referat za mamila sezione antidroga

refléks (-a) m

1. fiziol. riflesso; risposta:
imeti dobre reflekse avere buoni riflessi, esser buono di riflessi
obrambni refleks riflesso di difesa
pogojni refleks riflesso condizionato
kolenski refleks riflesso del ginocchio, riflesso rotuleo, patellare

2. riflesso:
pren. pesem je refleks trenutnega razpoloženja la poesia riflette lo stato d'animo del momento

3. lingv. riflesso

refleksíja (-e) f

1. (razglabljanje) riflessione:
filozofske, moralne, pesniške refleksije riflessioni filosofiche, morali, poetiche

2. (odboj) riflessione:
refleksija valov riflessione di onde
refleksija svetlobe, zvoka riflessione della luce, del suono

refléktor (-ja) m

1. riflettore, proiettore; (pri avtomobilu) faro:
usmeriti reflektor puntare il riflettore
pren. pod reflektorji sotto i riflettori, al centro dell'attenzione

2. fiz., rad. (odbojnik) riflettore:
astr. reflektor za toploto, zvok riflettore del calore, del suono
med. čelni reflektor lampada frontale

refórma (-e) f riforma; riordinamento:
reforma koledarja riforma del calendario
zemljiška reforma riforma agraria, fondiaria
monetarna reforma riforma monetaria
šolska reforma riforma scolastica
rel. reforma katoliške vere riforma della religione cattolica

regál (za knjige) estante m

velik regal estantería f; (orgle) registro m del órgano; (pravica) regalía f

regulacijsk|i (-a, -o) tehnika Regel-, Regulier- (del der Regelteil, drog die Regelstange, organ das Regelorgan, upor der Regulierwiderstand, ventil das Regulierventil, zasun der Regelschieber, mehanizem das Regelwerk, der Regulierschieber, dušilka die Regeldrossel, loputa die Regulierklappe, Regelklappe, napaka der Regelfehler, naprava die Regelanlage, shema das Regelschema, tehnika die Regeltechnik, zanka der Regelkreis)