Franja

déti mettre, poser, faire, dire

dobro deti faire du bien à
težko mi de cela me fait (ali donne) de la peine, cela me coûte (ali me pèse, m'est difficile, m'est dur)
nič ne de cela ne fait rien, il n'y a pas de mal, ça n'a pas d'importance, peu importe
v nič deti ali devati discréditer, dénigrer, déprécier
kam se je del? où est-il passé?
denimo, da supposé (ali mettons, supposons, admettons) que

detto

A) agg.

1. rečen, povedan:
detto fra noi med nami povedano
detto tra parentesi mimogrede povedano
è presto detto lahko je reči
come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
detto fatto rečeno storjeno
quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel

2. imenovan:
Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese

3. določen:
il detto giorno določenega dne

4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
detto individuo imenovana oseba

B) m

1. beseda:
stando al suo detto po njegovih besedah

2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta

devêti (-a -o) numer. nono; nove:
deveti januar nove gennaio
ob deveti uri alle nove
gre v deveto leto sta per compiere nove anni
deveti del celote la nona parte del tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
deveta dežela il paese di Bengodi
pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
deveta lepota la fossetta del mento
pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina

deviácija (-e) f knjiž. (odmik, odklon) deviazione; deflessione; spostamento:
fiz. deviacija žarka deviazione di un raggio luminoso
grad. deviacija cestišča spostamento (del tracciato) di una strada

deviamento m

1. odklon; iztirjenje

2. (dirottamento) preusmeritev, preusmerjenje:
deviamento del traffico preusmeritev prometa

deviare

A) v. intr. (pres. devio)

1. odmakniti, odmikati se od prave poti, odklanjati se; skreniti s poti; spremeniti, spreminjati smer; zaviti; deviirati:
l'auto deviò a destra avto je zavil v desno

2. pren. zaiti (s prave poti, na stranpot); oddaljiti se:
deviare dalla linea del partito opustiti linijo stranke; (divagare)
deviare da un tema fissato oddaljiti se od določene teme

B) v. tr.

1. preusmeriti, preusmerjati:
deviare il traffico preusmeriti promet

2. (distogliere, stornare) odvrniti, odvračati; odklanjati:
deviare l'attenzione di qcn. odvračati pozornost nekoga

déviation [devjasjɔ̃] féminin odklon, deviacija; figuré zabloda

déviation d'un avion oddaljitev letala od prave smeri
déviation de la colonne vertébrale deviacija hrbtenice
déviation des véhicules pour cause de travaux preusmeritev vozil zaradi (cestnih) del

devízen de divisas

devizna bilanca (zapora) balanza f (bloqueo m) de divisas
devizni režim (trg) régimen m (mercado m) de divisas
devizni prekršek infracción f del régimen legal de divisas
devizni tečaj cotización f de moneda extranjera

dežêla (-e) f

1. paese; terra:
gorata dežela paese montuoso
domača dežela patria, madrepatria
tuja dežela paese straniero; estero
agrarna dežela paese agricolo
alpska dežela paese alpino
rojstna dežela paese di nascita
pravljična dežela paese di fiaba
sanjska dežela paese dei sogni
dežela izvoznica, uvoznica paese esportatore, importatore
sosednja dežela paese vicino
dežela upnica paese creditore
sredozemska dežela paese mediterraneo
tretja dežela paese terzo
zalivska dežela paese del Golfo
matična dežela paese d'origine
obljubljena dežela terra promessa (tudi pren.)
Sveta dežela Terra Santa
dežela tisočerih jezer paese dei mille laghi
dežela vzhajajočega sonca terra del Sol Levante
južne dežele paesi del Sud
prekomorske dežele terre d'oltremare
tropske dežele tropici
dežele v razvoju paesi in via di sviluppo

2. (pokrajinska enota) regione; provincia; (v Nemčiji) Land:
dežela Furlanija-Julijska krajina regione Friuli-Venezia Giulia

3. (področje zunaj večjih mest) campagna, contado:
živeti na deželi vivere in campagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nekaj gnilega je v deželi Danski c'è del marcio in Danimarca
pren. iti v krtovo deželo tirare le cuoia
ekon. beg z dežele fuga dalle campagne
hist. habsburške dedne dežele terre ereditarie degli Asburgo

dežêla país m ; tierra f ; (podeželje) campo m

deveta dežela (país m de) Jauja, Eldorado m
na deželi en el campo
neuvrščena dežela país m no compromido (ali no alineado)
obljubljena dežela tierra f de promisión
iti (napraviti izlet) na deželo ir (hacer una excursión) al campo
izgnati iz dežele expulsar del país
iti v krtovo deželo (fig) morder el polvo

di¹ prep.

1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi

5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba

7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina

9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem

11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca

12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine

13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč

14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik

17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka

18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok

20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča

21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!

24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi

25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim

26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami

dì m dan:
il dì di Natale božični dan
sul far del dì ob svitu
notte e dì dan in noč
dì per dì dan na dan
conciare qcn. per il dì delle feste pren. koga pošteno premikastiti
ai miei dì nekoč, v mojih časih
buon dì (buondì) dober dan!
oggi dì (oggidì) dandanes

día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem

diafiza samostalnik
anatomija (del kosti) ▸ diafízis

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

dibujo moški spol risanje, risba; skica, osnutek; vzorec (blaga); opis

dibujo a la aguada risba s tušem, tuširanka
dibujo de (ali al) carbón risba z ogljem
dibujo de (ali a) lápiz risba s svinčnikom
dibujo (al) lavado gvaš
dibujo del (ali al) natural risanje po naravi
dibujo de pastel pastelna risba
dibujo en perspectiva perspektivno risanje
dibujo de (ali a) pluma perorisba
dibujo a pulso prostoročno risanje
dibujo a tinta china risanje s tušem
dibujos sonores risanke (filmi)
no pararse en dibujos biti velikopotezen

dicho imenovan(i)

el arriba dicho zgoraj omenjeni
dicho y hecho rečeno storjeno
no es para dicho ne da se povedati
lo dicho, dicho ostane pri tem, kot rečeno
dicho m izraz; izrek; dovtip; obljuba zakona
es un dicho to ni resno mišljeno
del dicho al hecho hay gran trecho obljubiti in obljubo držati je dvoje

diciassētte agg.; m sedemnajst:
venerdì diciassette ekst. petek trinajstega (nesrečen dan)
la rivoluzione russa del '17 ruska revolucija sedemnajstega leta

didaktičen pridevnik
1. (o poučevanju) ▸ didaktikai, didaktikus
2. (o literarnih delih) ▸ didaktikusUmetnost ljubezni, ena treh Ovidovih zbirk erotičnih elegij, ki so nastale na začetku našega štetja, je namreč zasnovana kot didaktična pesnitev o ljubezenskem zapeljevanju. ▸ kontrastivno zanimivo A Szerelem művészete, Ovidius három erotikus elégiagyűjteményének az egyike – amely időszámításunk kezdetén jött létre – a csábításról szóló tanköltemény.

3. (o igračah) ▸ didaktikus, oktatóS temi didaktičnimi igrami, ki so del računalniških programov za učenje z računalnikom, se učenci na igriv način učijo ali ponavljajo in utrjujejo učno snov. ▸ kontrastivno zanimivo Ezekkel, a számítógépes oktatási programok részét képező didaktikai játékokkal a diákok játékos módon tanulják, ismétlik és mélyítik el a tananyagot.

differire

A) v. tr. (pres. differisco) (rinviare) odložiti, odlagati; preložiti, prelagati:
l'esecuzione del progetto è differita al prossimo anno izvedba projekta je preložena na prihodnje leto

B) v. intr. razlikovati se, biti različen; biti nasproten; ne ujemati se:
differire da qcn., da qcs., in, per qcs. razlikovati se v čem od koga, od česa