Franja

fat² [fæt] samostalnik
maščoba, tolšča, mast; maža, mazilo; najboljši del
gledališče važna vloga v igri

all the fat is in the fire vse je pokvarjeno, ogenj je na strehi
a bit of fat nepričakovana sreča, prijetno in donosno delo
to live on the fat of the land razkošno živeti, vse si privoščiti
fat cat človek, ki daje denar za politične spletke
fat fryer človek, ki dobiva denar za politične spletke

fateor -ērī, fassus sum (iz fārī; prim. osk. fatium „fari“, gr. φατίζω)

1. priznati, privoliti v kaj, ne tajiti, izpovedati (se); abs., pogosto kot vrinek: Kom., est labor, non nego; pericula magna, fateor Ci., eum securi percussum esse negat fateris Ci., sum illorum, ut ipse fateor, familiaris Ci., Anna, fatebor enim, … solus hic inflexit sensūs V., da veniam fasso O., fassus pudor O. ko je priznal, nam fateor, merui et sum digna perire O., et, fateor, volui sub eodem cortice condi O., ignosce fatenti Tib., ad fatendum impulsus Q. Z raznimi določili: z obj. v acc.: Pl., Val. Fl., Suet., verum f. Ci., Cu., f. vera, delicta, nefas, insanos amores O., paupertatem O. ne prikrivati, peccatum H., haec ego non ferro, non igne coactus fatebor Pr., f. culpam suam Q.; s predikativnim acc.: Lact. domūs (eum) servatorem fatentur O., fassus huius spectaculi debitorem Sen. rh.; z de: Vop., de facto turpi f. Ci. povedati resnico o … , de se f. L., Cu.; z inf.: dei non posse fatentur O., qui servitium ferre fatentur O., vitamque fatebor accepisse simul O.; pogosteje z ACI: Pl., Ter., Q., Suet., si quis se amici causā fecisse fateatur Ci., fatetur adversarios eos vere dicere Ci., fatetur se peccasse Cu.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Cels., quae deinde agitet fortuna, fateri (hortor) V., quid cuperet, fassura fuit O.; s quod (da): quod, quanto plura parasti, tanto plura cupis, nulline faterier (= fateri) audes? H.

2. pren. prijaviti, ovaditi, (po)kazati, razodeti: Plin., Fl., Lact., Pall., eadem Galli fatentur S., iram vultu T., animam pallore O., causam amoris O., fassaque me flammasque meas O., fassus deum O. razodeti se bogu, fassae manūs O., f. curam Val. Fl., morbum vultu Iuv., dolorem Suet.; z ACI: Val. Fl., Q., Iuv., Fl., nil oriturum alias, nil ortum tale fatentes (arae) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Iuv., Fl.; occ.: modus fatendi določni naklon: Varr., Q. — Glag. v pass. pomenu: qui (ager) publicus esse fateatur (po drugih: quem publicum esse fateatur) Ci., vulgo fatebitur utique minorem eum legasse, si … Ulp. (Dig.) priznati bo treba.

fatiguer [-ge] verbe transitif utruditi, izčrpati; biti komu nadležen, iti komu na živce; verbe intransitif, technique biti preobremenjen; utruditi se, mučiti se

fatiguer un champ izčrpati njivo
fatiguer les oreilles à quelqu'un (figuré) biti komu neprestano na ušesih
se fatiguer utruditi se; dajati si truda, napenjati se; naveličati se, biti sit (de quelque chose česa)

fatto² m

1. dejanje; dejstvo:
un fatto strano nekaj čudnega
fatto d'arme oborožen spopad
fatto di sangue umor; krvav zločin
mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
passare a vie di fatto stepsti se
i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
in fatto di glede, kar zadeva

2. dogodek, slučaj:
raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
il fatto sta, il fatto è che v resnici

3. stvar, zadeva, slučaj:
badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje

4. (v pleonastični rabi)
il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel

fātum -ī, n (fārī)

1. izrek: Prisc.; occ. božanski (božji) izrek, prerokba: Iust., Aus., Vop., fata Sibyllina Ci., non haec a me tamquam fata … canebantur? Ci., fata, quae Veientes scripta haberent Ci., oblitus fatorum V., fata implere L., fatis, omnibus oraculisque L., asse quoque in fatis reminiscitur adfore tempus O., fata deûm, credidimus fatis Lucan.

2. meton. usoda: fatum id appello, quod Graeci εἱμαρμένην Ci., si fato omnia fiunt Ci., hoc fato natus est Milo Ci., fatum acerbum, triste H., grave O., inevitabile Cu., fato rerum prudentia maior V., quonam fato incidisset L., se fati dixit iniqui O. imenoval se je nesrečnika; pesn. pogosto pl. z edninskim pomenom: sic me mea fata trahebant O., sic erat in fatis O. tako je bilo zapisano v knjigi usode, fatum ali fata kot božja moč (sila): quo fata trahunt, sequamur V., insuperabile fata iubent (vetant, non sinunt) O. Pogosto alicui (ali alicuius Hyg.) fatum est z inf. = usojeno je komu: si fatum tibi est ex hoc morbo convalescere Ci., sestertium esse, cui fatum foret urbis potiri S.; v pl.: sunt et mea contra fata mihi ferro … exscindere gentem V.; fatum est z ACI: Hyg., quodsi fatum fuit … exercitum populi Romani … interire Ci.; s finalnim stavkom: in fatum civitatis fuit, ut ille … conaretur Ci., fuit hoc sive meum sive rei publicae fatum, ut in me unum omnis illa inclinatio … incumberet Ci., si fata fuissent, ut caderem V.; esse in fatis, ut … Iudaeā profecti rerum potirentur Suet.

3. occ.
a) božji sklep, božja volja: huic fato divûm proles virilis nulla fuit V., sic fata Iovis poscunt V., vincunt fata Iovis Val. Fl.; pooseb. Fāta -ōrum = Parke, boginje usode, sojenice: Fatorum nulli revolubile carmen Pr., Fata serunt animas Stat.
b) usoda, evfem. = smrt: eius oratio omen fati videbatur Ci. slutnja smrti, maturius exstingui quam fato suo Ci. pred koncem življenja, ki ga je določila usoda, fata proferre V. odložiti smrt, podaljšati življenje, fatum trahere (zadrževati) Val. Fl., nec longum pueri fatum laetabere O., ad fata novissima O. prav do smrti, post fata Q. po smrti, fato cedere L. ali concedere Plin. iun. ali in fatum concedere Icti. umakniti se usodi = umreti, fato fungi Val. Max., Q. ali suo fato fungi O. ali fato perfungi L., T. (svojo) usodo dopolniti = umreti, finem vitae sponte (= s samomorom) an fato (z naravno smrtjo) impleverit T., fato obire T. ali perire Iust. umreti naravne smrti, non fato, sed parricidio Iust.; meton. truplo ali njegov pepel: an poteris siccis mea fata reponere (pokopati) ocellis … ? Pr.
c) nezgoda, nesreča, poguba, pogibel, zator: Val. Fl., Iuv., Suet., quibus ego confido impendere fatum aliquod Ci., fatum extremum rei publicae Ci., ille vitam suam ad rei publicae fatum reservavit Ci., urbem ex faucibus fati eripere Ci., fata celerrima V., si sine me fatis erepta fuisses O. (o povodnji), quid vos in fata parentis ruitis? O., Troiana fata O., impia fata Sen. tr.; meton. pogubonosna oseba, kdor pogublja: duo illa rei publicae paene fata (sc. Sabinius et Piso) Ci.

faux, faucis, f, v sg. le abl. fauce: Varr., Ci., O., Mart. Nom. samo pri Cael.; navadno pl. fauces -ium, f

I.

1. žrelo = začetek požiralnika: os devoratum fauce cum haereret lupi Ph., summum gulae fauces vocantur Plin.

2. sinekdoha:
a) grlo, goltanec: istis faucibus tantum vini exhauseras Ci., fauces raucae Lucr., pocula arente fauce trahere H., onus infelix elisa fauce pependit O., (aquas) si quis faucibus fausit O.; pren.: faucibus teneor Pl. nož imam pod grlom, premit fauces defensionis tuae Ci. duši = onemogoča tvoj zagovor, cum faucibus premeretur ker mu je šlo za vrat, glavo.
b) žrelo: lippiunt fauces fame Pl. ščemi, skeli, lupam catuli faucibus exspectant siccis V. s suhim (= lačnim) žrelom; pren.: eripite nos ex eorum faucibus Ci., urbem ex belli faucibus eripere Ci., ex faucibus fati eripi Ci., urbes e faucibus Hannibalis ereptae L., praedonis faucibus eripere Plin. iun.
c) vrat: fauces russa galli Enn. fr. podbradki, fauces prehendere Pl., laqueo innectere fauces O., frangere fauces laqueo Lucan. fauces manu opprimere Suet.; pren.: Catilina cum exercitu faucibus arguet S. se nam je obesil na vrat, nam visi na vratu.
č) usta: vix equidem fauces haec ipsa in verba resolvo O.

3. meton. požrešnost: lupus fauce improbā incitatus Ph. —

II. pren. (le v pl.)

1. žrelo, prepad, duplina, votlina: patefactis terrae faucibus Ci., fauces montis (Aetnae) Lucr. žrelo, talis sese halitus atris faucibus effundens V., rupto Acheronte vorago pestiferas aperit fauces V., Orci f. Val. Fl., Ap., Arn.

2. ozek dohod, vhod: f. macelli Ci., portūs C., Averni, Orci, Taenuriae V., portae L., in valle arta faucibus utrimque obsessis L. f. iugi Cu., urbis, Hadriani maris Fl.; occ.
a) prehoda (hodnika) na obeh straneh arhiva (tablīnum), ki vodijo v večji peristil: Vitr.
b) pictae fauces Enn. ap. Ci. pobeljeni vhod (pobeljene pregraje) v cirkusu
c) ustje, izliv (struga) vodovja: Plin., cava flumina siccis faucibus … coquebant V., palus … caecas stagnante voragine fauces laxat Sil., f. ductūs (vodovoda) Front.

3. soteska, klanec, ožina: f. salti (= saltūs) Acc. fr., castra sunt in Etruriae faucibus conlocata Ci., f. angustae L., V., artae T., artissimae Cu., cavi montis Fl.

4.
a) zemeljska ožina, medmorje: erat posita Corinthus in faucibus Graeciae Ci., artae fauces (Isthmi) L., tum paeninsula erat, … artis faucibus cohaerens Acarnaniae L., Siciliam ferunt angustis quondam faucibus Italiae adhaesisse Iust.
b) morska ožina, preliv: f. Abydi (= Hellespontus) V., f. Hellesponti L., ubi primum e faucibus angustis panditur mare L., f. Bospori Plin.

faveō -ēre, fāvī, fautum

1. komu naklonjen biti, potegniti (vleči) s kom, na roke iti, streči, ugajati komu, podpirati, pospeševati; z dat. personae ali rei: f. virgini Ter., amanti, precantibus O., Bacche, fave vati O. bodi milostljiv, f. canenti Val. Fl., si sibi dei favent Cat., qui diligebant Roscium, Panurgo favebant Ci., Miloni ne favere quidem potui Ci., omnes boni semper nobilitati favemus Ci. smo strankarji (pristaši) aristokratov, f. Sullanis (Sullae Vell.) partibus N., populares Polyperchonti favebant N., favere et cupere Helvetiis C., omnibus favit Suet., isti favere sententiae Ci., f. alicuius gloriae ali dignitatique Ci., Caesaris rebus C., nimis bello S., Catilinae inceptis S., favere enim pietati fideique deos L., precibus meis fave, Ilithyia O. f. huic timori O., v pomoč biti, faveo quoque laudibus istis O. tudi ta hvala mi je prijetna, favet verbis ipsa suis O. ugajajo ji … besede; brezos.: non modo non invidetur illi aetati, verum etiam favetur Ci.; z acc. pron.: quod ego favisse me tibi fateor Ci. v čemer da sem ti pritegnil; s praep.: qui Parthorum quoque contra Romanum nomen gloriae favent L. ki branijo slavo Partov proti rimskemu imenu, hac pro parte (= pro Perseo) … favent O. mu želita zmago, turba favens adversus studium suum Suet. = drugo stranko podpirajoče občinstvo; z inf. ali ACI = zahtevati, želeti: mulieres spectare faventes Enn., quod adscribi factis … se favet O.; s finalnim stavkom: faventibus cunctis, ut essent vera Plin. ko so vsi zahtevali (želeli), da … , di faveant, ut … Plin. iun. dali bogovi, da … !, faveo enim saeculo, ne sit sterile Plin. iun. kajti želim naši dobi, da ne … ; abs.: multitudo audiens favet, odit Ci., iniquus iudex est, qui aut invidet aut favet Ci., dum favet nox et Venus H. je ugodna, adsis, o Tegedae, favens V., Phoebe, fave Tib., faveant modo numina O., dii faveant Cu., faventibus diis Suet., iudices, ut faveant, rogamus Q., invidi et faventes T.; pren.: altera (tellus) frumentis … favet, altera Baccho V. je ugodna (žitni) setvi, … vinogradništvu, je pripravna za … , ventis faventibus aequor navigat O. ob ugodnem vetru.

2. occ.
a) ploskati, odobravati: alicui L. idr., equo O., panno Plin. iun.; abs.: studiis faventum consonat omne nemus V., turba faventium H., clamor, qualis ex insperato faventium (esse) solet L.
b) vdajati se, posvetiti se čemu: galli favent faucibus … cantu (dat.) Enn. ap. Ci., apes operi favent O. pridno delajo.
c) na jezik paziti, ne motiti (s hudimi besedami), tiho biti, molčati; z abl.: rebus divinis, quae publice fierent, praefabantur „ut faverent linguis“ Ci. naj molčijo, favete linguis H. ali ore favete V., O. molčite, tiho bodite, quisquis ades, lingua, vir mulierque, fave Tib., animis linguisque favete O. vzdržite se hudobnih besed in misli, mente favete pari Sil.; abs.: favete, adeste animo Ter. coetum celebrate faventes V. s slovesnim duhom.

favour¹ ameriško favor [féivə] samostalnik
ljubeznivost, naklonjenost, priljubljenost; usluga, protekcija, milost; podpora, zaščita, okrilje; prednost, prid, korist; pristranost; koncesija
trgovina trgovsko pismo; videz, lepota, čar; odlikovanje; znamenje, kokarda, emblem

to be in favour biti za, odobravati
to find favour with (ali in the eyes of) s.o. biti priljubljen, v časteh pri kom
by favour of, under favour of zaradi, po
with s.o.'s favour z blagohotnim dovoljenjem koga
your favour vaše cenjeno pismo
I am not in favour of it nisem za to
to curry favour prilizovati se
to win s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost koga
by your favour z vašim dovoljenjem
to be in great favour dobro iti v promet
to do (ali bestow, confer) a favour on s.o. izkazati komu ljubeznivost
to look with favour on s.th. odobravati kaj
to stand high in s.o.'s favour biti pri kom priljubljen
do me the favour to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
trgovina balance in your favour saldo vam v prid
under favour of night pod okriljem noči

feather² [féðə]

1. prehodni glagol
(o)krasiti s perjem, operiti (se); s perjem obrobiti; plosko dvigati veslo iz vode; z repom mahati

2. neprehodni glagol
trepetati, drgetati

to feather one's nest dobro si postlati, obogateti
to feather a bird obstreliti ptiča

Federlesen, das, ohne viel Federlesens brez ovinkarjenja, po kratkem postopku; viel zu viel Federlesens machen (mit) preveč si dati opraviti z

fegato m

1. anat. jetra:
soffrire, essere malati di fegato biti bolan na jetrih
mangiarsi, rodersi il fegato pren. gristi se, požreti se od jeze
farsi venire il mal di fegato pren. preveč se žreti, preveč si jemati k srcu

2. jetra, jetrca:
fegato alla veneziana jetra po beneško
olio di fegato di merluzzo ribje olje

3. pren. velik pogum, drznost, srčnost:
uomo di fegato pogumen človek
aver fegato biti pogumen

Feindbild, das, predsodek (predstava o kom kot sovražniku); sich ein Feindbild machen predstavljati si (koga) kot sovražnika; ein Feindbild abbauen odpravljati predsodke

fēlīcitās -ātis, f (fēlīx)

1. rodovitnost, plodnost, plodovitost: Babyloniae Plin. iun., Plin., Caec.

2. pren. sreča, blaženost, srečno stanje: si potest ulla in scelere esse f. Ci., in tanta felicitate nemo potest esse Ci., felicitate florere Cu., solida f. Plin., rarā temporum felicitate T., f. rei publicae Suet.

3. occ. sreča = uspeh, srečen potek in izid: perpetuā felicitate usus excessit e vita Ci., Pompeius eximia felicitate bellum in Hispania gessit Ci., id illum felicitate sua facile perfecturum Ci., pari felicitate in ea re usus est N., f. Helvetiorum C., mira f. Suet., melior f. Iust.; pl.: Ter., Ci. — Pooseb. (boginja) Sreča, Blaženost: Plin., Suet., Amm., ad aedem Felicitatis Ci. (to svetišče je stalo na Velabru).

4. Fēlīcitās Iūlia Sreča Julijeva, vzdevek mesta Lizbone: Plin.

5. felicitas kot naslov rimskih cesarjev = blaženost: Symm.

féliciter [-site] verbe transitif

féliciter quelqu'un de quelque chose čestitati komu za kaj; izraziti svoje priznanje (quelqu'un komu)
se féliciter imeti se za srečnega, čestitati si, biti vesel (de quelque chose česa)
félicitez-vous de n'avoir pas suivi son conseil bodite veseli, da niste poslušali njegovega nasveta

feminističen pridevnik
(o gibanju za enakopravnost žensk) ▸ feminista Feministično gibanje sedemdesetih let si je prizadevalo predvsem za enakopravnost žensk. ▸ A hetvenes évek feminista mozgalma elsősorban a női egyenjogúságra törekedett.

fence¹ [fens] samostalnik
arhaično zaščita, obramba; ograja, plot; nasip; zaščitna naprava; mečevanje
figurativno spretno debatiranje
sleng skrivač ali skrivališče ukradenega blaga

to come down on the right side of the fence biti na strani zmagovalcev
to be (ali sit, ride) on the fence biti nepristranski, nobenostranski, obračati se po vetru
to look after one's fence pridobivati si volivce
to put a horse at fence spodbosti konja, da preskoči oviro
master of fence spreten mečevalec; figurativno dober diskutant

fendre* [fɑ̃dr] (raz)klati, (raz)cepiti, razparati, razrezati; napraviti razpoke

fendre du bois avec la hache cepiti drva s sekiro
la sécheresse a fendu le sol zaradi suše je razpokala zemlja
fendre la foule brutalno si utreti pot, se preriniti skozi množico
cela me fend le cœur to mi trga srce
fendre l'air, l'onde rezati zrak, valove
il gèle à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
fendre l'oreille à quelqu'un komu kariero uničiti, proti njegovi volji ga upokojiti
fendre la tête à quelqu'un koga (s hrupom, z vprašanji, z očitki) čisto norega napraviti
fendre un cheveu en quatre (figuré) dlako cepiti
se fendre pokati, póčiti, razklati se, razcepiti se
(familier) se fendre d'un litre de vin dati za liter vina
il s'est fendu d'une seconde tournée plačal je še drugo rundo pijače
se fendre la pêche, la pomme, la gueule smejati se na ves glas

fenêtre [fənɛtr] féminin okno

fausse fenêtre slepo okno
fenêtre basculante, à coulisse(s), à guillotine nihalno, smuško, vzdižno okno
appui masculin de fenêtre okenska polica, naslonilo
battant masculin, châssis masculin de fenêtre okensko krilo, okenski okvir
la fenêtre donne sur la rue okno gleda, je obrnjeno na ulico
jeter par la fenêtre vreči skoz okno
jeter son argent par la fenêtre (figuré) denar skoz okno metati
se mettre à la fenêtre postaviti se k oknu, nasloniti se na okno
ouvrir une fenêtre (figuré) dovoliti pogled (sur quelque chose v kaj)
regarder par la fenêtre gledati skoz okno
retenir un coin côté fenêtre rezervirati si sedež pri oknu
il faut passer par là ou par la fenêtre (figuré) tu se ne da nič spremeniti, ne gre drugače

fēnus, faenus -ōris, (prim. fēlix; faenus dictum a fētu et quasi fetura quaedam pecuniae Varr.)

1. dobiček, donos, prispevek, prinos; occ. obresti: quod idem pecunias eis faenori dabat (occupabat) Ci. je posojal na obresti, pecuniam sine fenore ei credidit N., pecunia fenore accepta Ci., L. denar si izposoditi, nummi positi in fenore H. izposojeni denar, pecuniam fenori ali fenore Pl. izposoditi si denar na obresti; pren. terra quae accepit, reddit cum faenore Ci.

2. meton.
a) obresti = dolgovi: plebes fenoris onere oppressa S. ali plebes fenore obruta L., plebes fenore mersa erat L. ljudstvo je do vratu tičalo v dolgovih.
b) (izposojena) glavnica, denar: argenti f. creditum Pl., f. ponere Sen. ph., fenoris merces Pers., duas fenoris partes (2/3) in agris conlocavit T., horti et fenus et villae T.
c) izposojanje denarja, oderuštvo: ne faenore trucidetur iuventus Ci. da mladih mož ne ugonobi oderuštvo, multis crescit res fenore H., fenoris coërcendi ratio L., pecunias fenore auctitare T.

fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo

de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
ni à fer ni à clou majav
âge masculin de fer železna doba
bande féminin de fer železen obroč
copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
discipline féminin de fer železna disciplina
extraction féminin du fer pridobivanje železa
fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
industrie féminin de fer železna industrija
minerai masculin de fer železna ruda
paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
tête féminin de fer trmasta glava
fer en barres železo v palicah
fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
fer coulé, de fonte lito železo
fer à cheval podkev
table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
fer à friser škarje za kodranje
fers pluriel à grimper plezalne dereze
fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
fer à repasser likalnik
fer à souder spajkalnik
avoir une santé de fer biti vedno zdrav
avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
battre le fer kovati železo; mečevati se
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil