Franja

délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m

akordno delo destajo m
težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
delo na domu trabajo a domicilio
delo na tekočem traku producción f en serie
mojstrsko delo obra f maestra
obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
hišna dela labores f pl domésticas
ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
prisilno delo trabajos m pl forzados
nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
sezonsko delo trabajo de temporada
javna dela obras f pl públicas
socialno delo obra f social
umetniško delo obra f de arte
zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
brez dela sin trabajo, sin ocupación
dela zmožen capaz de trabajar
nesposoben za delo incapaz de trabajar
nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
pravica do dela derecho m al trabajo
prekinitev dela suspensión f del trabajo
upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
ustavitev dela paro m del trabajo
urad za delo oficina f de colocación
borza dela bolsa de trabajo
zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
biti brez dela estar sin trabajo; holgar
na delo! ¡manos a la obra!
lotiti se dela poner manos a la obra
iti na delo ir a trabajar
prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
začeti z delom empezar a trabajar
kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo

delovánje (-a) n azione; attività; funzionamento:
delovanje strupa l'azione del veleno
delovanje stroja il funzionamento della macchina

delováti (-újem) imperf.

1. agire:
strup je začel takoj delovati il veleno comiciò ad agire subito, l'azione del veleno si fece subito sentire

2. (prenašati vpliv na kaj) agire, avere effetto:
ne vem, če so njegove vzpodbudne besede kaj delovale non so se le sue parole di incoraggiamento abbiano avuto qualche effetto

3. (opravljati delo na nekem področju) operare, lavorare, essere attivo:
javno delovati essere attivo nella vita pubblica

4. (biti v delovnem stanju) funzionare, essere in funzione:
prezračevalna naprava ne deluje l'impianto di areazione non funziona

déloven (-vna -o) adj. di, da lavoro; lavorativo:
delovni načrt piano di lavoro
delovne metode metodi di lavoro
delovna obleka tuta da lavoro
delovna miza banco di lavoro
delovni konj cavallo da tiro, da fatica
delovni človek lavoratore
delovni sestanek riunione di lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovni čas orario di lavoro
delovni dan giorno di lavoro, lavorativo
delovna doba anni di lavoro, anzianità di servizio
delovna knjižica libretto di lavoro
delovna norma norma, norma di lavoro, di produzione
delovna obveznost giornata, settimana lavorativa
delovno mesto posto di lavoro
delovna moč, delovna sila manodopera
teh. delovna obremenitev carico utile
delovna pogodba contratto di lavoro
avt. delovna prostornina cilindrata
delovna skupina gruppo di lavoro, team
delovna storilnost produttività
delovna terapija terapia occupazionale, ergoterapia
delovna ura (po ceni) tassa orario
delovna zakonodaja legislazione del lavoro
jur. delovno pravo diritto del lavoro
delovno razmerje rapporto di lavoro
jur. delovno sodišče tribunale del lavoro
obrt. delovna mizica desco
delovna praksa tirocinio
delovna soba studio
delovni stroji macchine utensili
strojn. delovno vreteno (stružnice) toppo

delta -ae, f ali delta, indecl. n (δέλτα) delta = Δ, četrta črka grškega alfabeta: Mel., Aus.; pren. Delta, indecl. n Delta, del Egipta med Nilovimi rokavi: Auct. b. Alx., Mel., Plin.

délta² (-e) f geogr. delta:
Nilova delta il delta del Nilo

dēlūbrum -ī, n (dēluere, delubrum torej pravzaprav „čistilišče“, „kraj sprave“, od tod:) svetišče, božji hram: Pl., Varr., Lucr., Iuv., Plin. iun. idr., Smyrnaei … delubrum eius (Homeri) in oppido dedicaverunt Ci., Musarum delubra Ci., ex alto delubri culmine telis … obruimur V., delubra deûm V., delubra spoliare S., signa Punicis adfixa delubris H., noctu audita ex delubro vox L., propter quem deûm delubra pateant L.; delubra tudi = svete dvorane: del. caelitum Acc. fr., pro deorum templis ac delubris Ci., ambitiosi templi delubra Amm.; pren.: (iudicia) delubra sunt aequitatis Amm. svetišča.

dēmō -ere dēmpsī dēmptum (dē in emō)

1. sne(ma)ti, odvze(ma)ti, vzeti (jemati) iz (s) česa: barbam Ci., Suet., caput Q., Ci. ali caput gladio Cu. ali caput statuae Suet. sneti, odsekati, odbiti, tragula dempta C., iuga d. bobus H., vincula L., armamenta L. (navt.) sneti (naspr. tollere), demptis armis Cu. Od kod? s samim abl.: popum, fetus arbore, cacumine nidum O.; s praep.: secures de fascibus Ci., id (vinum) de viti Varr., clipea de columnis L., fetus ab arbore, sucum a vellere O., pomum ex arbore Ca., e suis humeris amictus O., unionem ex aure altera Val. Max.; pren.: deme supercilio nubem H., d. alicui molestiam Ter., sollicitudinem Ci., alicui servitutem S. fr., necessitudinem S. vzeti, odstraniti, maerorem Lucr., curas V., metum Ter., O., metum fratris (pred bratom) L., et praetori et consilio haud mediocre onus demptum erat de Scipione cognoscendi L., dempto auctore L. ne glede na … , dempto fine O. brez konca, furto silentia d. O. = tatvino razkriti; z ACI = ne prizna(va)ti, ne privoliti v kaj: si demas velle iuvare deos O.

2. occ. od celote del odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati): Pl., Lucr., unde unā unciā demptā deunx Varr., d. de capite (od vsote) medimna DC Ci., cum aliquid … additur aut demitur Ci., partem solido d. de die H., illi quos tibi dempserit adponet annos H., d. de stipendio equitum aera N., exiguum pleno de mare demat aquae O., d. aliquid ex cibo, minimum ex osse Cels.; pren.: curasti, ut plus additum ad memoriam nominis nostri, quam demptum de fortuna videretur Ci., plus enim dignitatis … detractum est … quam virium … demptum patribus L., si quid ad eas (leges) addi, demi, mutari vellent L., si quid eā (morte meā) vobis incommodi demitur S. fr., suae demptum gloriae existimans, quidquid cessisset (je pripadlo) alienae Cu.; subst. pt. pf.: ut demptum de vi magistratus populi libertati adiceret L.

demonio m (pl. -ni)

1. relig. hudič, hudobec:
le arti del demonio hudičeve skušnjave
avere il demonio in corpo, addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
essere brutto come il demonio pren. biti grd kot smrtni greh
essere astuto, furbo come il demonio pren. biti zvit kot satan; ekst. demon, zlo nagnjenje, skušnjava:
il demonio della passione demon strasti

2. pren. hudobnež, zlobnež; satan:
gridare come un demonio kričati kot obseden
diventare un demonio pobesneti
fare il demonio delati, zganjati hudiča

3. pren. hudiček, neugnan otrok

4. pren. neutruden, sposoben človek:
un demonio che riesce in tutto! od hudiča je: vse mu uspe!

dēmōnstrātiō -ōnis, f (dēmōnstrāre)

1. kazanje, pokaz(ovanje), prikaz(ovanje): finium Ci., ii, … quos illi mystragogos vocant, conversam iam habent demonstrationem suam Ci.

2. pren.
a) izpričanje, dokaz(ovanje), razlaga(nje): Plin., huius generis demonstratio est et doctrina ipsa volgaris Ci.
b) ret. α) (= ἐπίδειξις) sijajna (hvalilna ali grajalna) zvrst govora: Q., deliberatio et demonstratio genera sunt causarum Ci. β) jasna predstavitev kake stvari: Corn. (IV, 55).
c) jur. α) besedni pomen: Icti. β) natančna določitev kake stvari: loci, fundi, mensurae agri Icti. γ) jasno (p)opisovanje kake osebe ali stvari (naspr.: golo imenovanje): Icti.; tudi del formule (obrazca), opisujoče stvar: Gell.
č) gram. označevanje česa: d. multitudinis Gell.

démunir [demünir] verbe transitif odvzeti, oropati (quelqu'un de quelque chose koga česa)

se démunir de quelque chose znebiti se, biti brez česa, izgubiti kaj
démunir une place forte d'une partie de ses effectifs odvzeti utrdbi del moštva
être démuni d'argent biti brez denarja

denár (-ja) m

1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
posoditi denar prestare denaro
vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
igrati za denar giocare per denaro
dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
iti v denar vendersi bene, andare a ruba
zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
kovani denar moneta (metallica)
papirnati denar carta moneta, banconota
(za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
denar ali življenje! o la borsa o la vita!
ekon. bančni denar banconote
knjižni denar deposito bancario
kreditni denar obbligazioni
kovnica denarja zecca
kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
obtok denarja circolazione monetaria
publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa

denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero

denárič (-a) m (belič, penez)

1. quattrino

2. jur., hist.
krvavi denarič prezzo del sangue

dendrit samostalnik
1. ponavadi v množini, anatomija (del živčne celice) ▸ dendritŽivčne celice se med seboj povezujejo preko dendritov in živčnih končičev. ▸ Az idegsejtek dendriteken és idegvégződéseken keresztül kapcsolódnak egymáshoz.

2. ponavadi v množini, mineralogija (o kristalu) ▸ dendrit

dentālia -ium, n (subst. od adj. *dentālis -e [iz dens] zobast) del pluga, na katerega je pritrjen lemež, oplaz, plužna glava: Col., duplici aptantur dentalia dorso V.; sg. dentale šele pri: Serv. in Isid.; met. lemež: sulcoque terens dentalia Pers.

dēnte m

1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik

2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti

3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen

4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti

5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra

6. geogr. gorski rogelj

7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)

denuncia f (pl. -ce)

1. naznanilo

2. pravo prijava:
denuncia dei redditi prijava dohodka, davčna prijava
denuncia della nascita, del decesso prijava rojstva, smrti
denuncia matrimoniale poročna prijava

3. pravo odpoved:
denuncia di un trattato odpoved pogodbe

4. ovadba; denunciacija:
denuncia anonima anonimna ovadba

dépareillé, e [-rɛje] adjectif nekompleten (zbirka, serija); posamičen

gants masculin pluriel dépareillés dve neparni rokavici
un volume dépareillé des œuvres complètes de Hugo posamičen zvezek (knjiga) od kompleta Hugojevih del

depender odvisen biti

eso depende del gusto to je stvar okusa
¡eso depende! kakor se vzame! kakor bo naneslo!