Franja

eye¹ [ai] samostalnik
oko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru)
figurativno namera; blesk diamanta; središče
ameriško, sleng vohun

it's all my eye vse to je neumnost
the apple of one's eye nad vse drag
black eye modrica, ameriško poraz
by the eye na oko, po videzu
to cast sheep's eyes at s.o. zaljubljeno koga gledati
to clap an eye at s.o. zagledati koga
to catch the eyes of s.o. s pogledom koga opozoriti
to close one's eyes to s.th. zapirati oči pred čim
to come to the eye of s.o. pojaviti se pred kom
to cry one's eyes out izjokati si oči
pogovorno to do in the eye oslepariti, ukaniti
easy on the eye čeden, prijeten
to feast one's eyes z užitkom gtedati
to give an eye to pogledati, popaziti
if you had half an eye ko bi ne bil čisto slep in gluh
to have eyes at the back of one's head imeti povsod oči, biti bister
to have in one's eye opazovati
to have an eye to s.th. paziti na kaj
to have an eye to the main chance urediti sebi v prid
in the eyes of vpričo
to keep an eye on, to keep a close (ali steady, strict) eye on budno opazovati
to keep one's eyes skinned (ali open) budno paziti
to keep one's weather eye open oprezovati, budno paziti
to make eyes at s.o. spogledovati se s kom
to make s.o. open his eyes hudo koga presenetiti
mind your eye bodi previden
my eye! presneto!
in the eye of the law po zakonu
with the naked eyes prostim očesom
quick eye oster vid, dar opazovanja
vojska eyes right! (left!, front!) desno (levo, naravnost) glej!
sleng in a pig's eye nikdar
right in the eye of naravnost proti
do you see any green in my eye? mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?
to see with half an eye takoj opaziti
to see eye to eye with s.o. popolnoma se strinjati
to set (ali lay) eyes on s.th. zagledati kaj
a sight for sore eyes nepričakovano veselje
to turn a blind eye prizanašati
up to one's eyes prek ušes
it strikes the eye pade v oči
to throw dust in the eyes of s.o. vreči komu pesek v oči, slepiti ga
with an eye to zaradi
in the eyes of the world po javnem mnenju
in the twinkling of an eye kot bi trenil

eyeful [áiful] samostalnik
kolikor lahko naenkrat zagledamo
pogovorno pašnja za oči

pogovorno to get an eyeful dobro si ogledati, videti nekaj zanimivega

Fabius 3 Fábij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu. Po mitu so bili Fabijci Removi družabniki pri Luperkalijah: O., Aur. Najbolj znani so:

1. Q. Fabius Vibulānus Kvint Fabij Vibulan, konzul l. 485 in 482, padel l. 480 v Etruriji: L.

2. njegov brat Caeso Fabius Vibulānus Cezon Fabij Vibulan, konzul l. 484 in 479 ponudil se je, da bi s svojimi sorodniki branil mejo proti Vejem; padel l. 477 s 306 Fabijci ob Kremeri: L.

3. Q. Fabius Vibulānus, edini Fabijec, ki je preživel poraz ob Kremeri, konzul l. 467 in z Apijem Klavdijem član sveta decemvirov: L.

4. Q. Fabius Ambustus Kvint Fabij Ambust; kot poslanec se je l. 391 udeležil boja proti Galcem pri Kluziju in s tem dejanjem povzročil hud poraz ob Aliji: L.

5. Q. Fabius Rulliānus Kvint Fabij Rulijan (posinovljenec iz Rulijevega rodu) se je odlikoval v vojnah s Samniti (od l. 330 do 290): L. Aur.

6. njegov sin Q. Fab. Gurges Kvint Fabij Gurgit (= Potratnik, vzdevek po njegovem potratnem življenju) je bil poveljnik v samnijskih vojnah in je padel, tretjič konzul, l. 265 pri Volzinijih v boju z upornimi sužnji: Fl.

7. Q. Fabius Maximus Verrucōsus Kvint Fabij Maksim Verukoz (=Bradavičnik, zaradi bradavic na obrazu), slavni Hanibalov nasprotnik v 2. punski vojni; s previdnim načinom bojevanja si je prislužil častni vzdevek Cunctator = Obotavljalec, konzul l.233, prodiktator l.217, umrl l.203: Enn. ap. Ci., L., Pr., Plin.

8. Q. Fabius Maximus, njegov sin, konzul l. 213, je osvojil Arpe v Apuliji: L.

9. Q. Fabius Maximus Aemiliānus Kvint Fabij Maksim Emilijan (sin hrabrega Lucija Emilija Pavla, brat Scipiona Emilijana), kot konzul l.145 služil v vojni zoper Viriata, Polibijev prijatelj: Ci., L.

10. njegov sin Q. Fabius Maximus Allobrogicus (Alobroški), učenjak, konzul l.121; premagal je Alobroge v Galiji; kot cenzor je l. 111 iz alobroškega plena na sveti cesti (sacra via) blizu Numove palače (regia) zgradil čudovit slavolok, po njem imenovan: fornix Fabius (Fabii, Fabianus) Ci., Vell., Val. Max., Sen. ph., Q., Fl.

11. Paullus Fabius Maximus Pavel Fabij Maksim, roj. ok. l. 44, konzul l. 11, Ovidijev prijatelj in sorodnik, tudi Horacijev znanec, po svoji ženi Marciji v svaštvu s cesarjem Avgustom, čigar zaupnik je bil v zadnjih dneh: H., O., T.

12. Q. (ali Num.) Fabius Pictor Kvint (Numerij) Fabij Piktor, roj. ok. l. 254 bojeval se je proti Galcem in Hanibalu ter v grščini napisal prvo rimsko zgodovino, ki je služila kot glavni vir Liviju: L., Plin.

13. Fabius Rusticus Fabij Rustik, retor, prijatelj Seneke starejšega, napisal je Neronovo zgodovino: T.

14. M. Fabius Quintilianus, gl. Quīntiliānus.

15. Fabius Persicus Fabij Perzik, konzul l. 32 po Kr., zloglasen razuzdanec: Sen. ph., Iuv. — Kot adj. = fabijski, Fabijev: lex Ci. idr., fornix Fabius Ci. (gl. pod 10), Fabia (tribus) H. fabijsko okrožje, najštevilnejše vaško okrožje. Od tod Fabiānus 3 fabijski, Fabijev: fornix Fabianus Ci., ali arcus Fabianus Sen. ph = fornix Fabius, Fabiani milites N. (pod 7 navedenega Fabija); tudi posinovljensko ime oseb, ki jih je fabijski rod sprejel za svoje, npr. Valerius Fabianus: T.; v pl. subst. Fabianī -ōrum, m ljudje iz fabijskega okrožja: Suet.

fabrication [-sjɔ̃] féminin izdelovanje, proizvajanje, proizvodnja; izdelek, fabrikat; ponareditev

de fabrication soignée skrbno izdelan
c'est une robe de ma fabrication to obleko sem si sama naredila
fabrication d'un faux acte ponaredba uradne listine
chef masculin de fabrication obratovodja
défaut masculin de fabrication tovarniška napaka
frais masculin pluriel de fabrication proizvodni stroški
procédé masculin de fabrication proizvodni postopek
fabrication sur grande échelle izdelava na veliko
fabrication à la main ročno delo
fabrication de fausse monnaie ponarejanje denarja
fabrication par pièce, hors série posamezno, neserijsko izdelovanje
fabrication en grande série veleserijsko, masovno izdelovanje

fabricírati -ìcīrām, fàbrikovati -ujêm fabricirati, izdelovati: kod nas štošta fabriciramo, fabrikujemo; fabricirati laži kovati laži; fabricirati vijesti izmišljati si novice

fabricírati (-am) imperf.

1. (izdelovati, proizvajati) fabbricare, produrre, fare:
aparati, ki jih pri nas ne fabriciramo apparecchi che da noi non si fabbricano

2. pren. fabbricare, inventare; ordire, macchinare:
fabricirati laži fabbricare menzogne

fabuleux, euse [-lö, z] adjectif bajen, pravljičen, mitičen, figuré fantastičen, neverjeten

amasser une fortune fabuleuse nakopičiti si ogromno bogastvo

faccia f (pl. -ce)

1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!

2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

4. mat. ploskev

face¹ [feis] samostalnik
obraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica
figurativno predrznost, nesramnost; brušena ploskev

before the face of v navzočnosti, pred (kom)
to draw (ali pull, wear) a long face biti videti potrt, kislo se držati
in the face of day ob belem dnevu; odkrito
his face fell nos se mu je povesil
to fly in (to) the face of s.o. upreti se komu, razjeziti, razžaliti ga
to fly in the face of Providence izzivati usodo
you have a good face zdravi ste videti
navtika guide face drsa zapore
full face obraz od spredaj
half face profil
to have the face to (do s.th.) upati, drzniti si (kaj storiti)
in (the) face of vpričo, neglede na, vkljub
I could hardly keep a straight face komaj sem zadrževal smeh
to look in the face of s.o. drzno koga gledati
to lose the face zgubiti ugled
to make (ali pull) faces at spakovati se nad
to make a wry face at s.th. kislo kaj gledati
face to face with naravnost, osebno, pred, vpričo
on the face of it očitno, na prvi pogled
to put a bold (ali good) face on s.th. ne si gnati kaj preveč k srcu
to put a new face on s.th. postaviti kaj v drugo luč
a right about face popoln obrat
to run one's face dobiti kredit s predrznim nastopom
to save one's face za las uiti sramoti
to set one's face against s.th. upirati se čemu
to set one's face like a flint biti neuklonljiv
to shut the door in one's face preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrta
to show one's face priti, prikazati se
to show a face izzivalno se vesti
to s.o.'s face odkrito, v navzočnosti koga
to tell straight to s.o.'s face naravnost komu povedati
to throw s.th. in s.o.'s face očitati, oponašati komu kaj
face value imenska vrednost

face² [feis]

1. prehodni glagol
kljubovati, upirati se, spoprijeti se; soočiti; sprijazniti se, prenesti; obložiti, prevleči, pokriti; ostružiti, zgladiti

2. neprehodni glagol
biti obrnjen proti
vojska obrniti se

ameriško to face the music prenesti očitke, sprijazniti se, ne pokazati strahu
to face s.th. out sam si pomagati v težavah, premagati kaj
vojska left face na levo
right face na desno

facilis -e (facere)

I.

1. izvršljiv, mogoč, lahek, netežaven: quorum alterum est gravius et odiosus, alterum levius et facilius Ci., ea facilia ex difficillimis animi magnitudo fecerat C.; pogosto z dat. personae: res Sopatro facilis videbatur Ci., laborem facilem sibi reddidit Ci.; poseb.: facilis humus Cu., ali facile lutum Tib. ki se lahko obdeluje, facilis cibus H. lahko prebavljiva, facilis victus V. ki se lahko nabavi = facilis cibus Plin. iun. preprost zajtrk, remedia facilia N. lahka, iugum Pr., iactura V., concordia Ci. ki se lahko ohrani, favor L. ki se lahko pridobi, irae Lucan. ki se lahko vname, somnus H., titulus O. lahko dosegljiv; subst. neutr.: e(x) facili O., Val. Max., T. lahko, zlahka, ex faciliore Q., in facili esse L. lahek biti. — Skladi:
a) s sup.: Ap., Lact., res factu facilis Ter., nihil est dictu facilius Ter., facile factu Ci., facile cognitu Ci., Corn., inventu Ci., intellectu N., id dictu quam re … facilius erat L., (Cyclops) nec visu facilis nec … V. ki ga ni lahko niti (po)gledati niti …
b) z in (za) z acc.: altera crepido haud facilior in ascensum L.; z ad: faciles ad receptum angustiae L.
c) z ad z acc. gerundii: illud autem facile ad credendum est Ci., haec ad iudicandum sunt facillima Ci., faciliora ad intellegendum Q.
č) z inf.: Mel., Plin., habitus aspici facilior Sen. ph., corrumpi facilis T. ki se lahko pokvari.

2. occ. lahek, priležen, prikladen, pripraven, sposoben, ugoden, povoljen: facilis ascensus Ci., descensus V., aditum facilem hostibus fuisse Ci., facilius iter C., trames, exitus, cursus V., facilis in gratiam reditus Ci., facilior ad honores via Ci. (prim.: facilis via V. srečna vožnja), si id faxitis Romani, vestrae res meliores facilioresque erunt L., facilis fortuna V. najboljša priložnost; pesn.: gens facilis victu V. udobno živeč, exiguo faciles Sil. z malim zadovoljni; z dat.: Q., terra facilis pecori V., campus operi facilis L. ki se da pripravno obkopati, z okopi utrditi; z ad: facilior ad duplicanda verba Graecus sermo L., materies facilis ad exardescendum, mens ad ea facilis Ci.; redko s finalnim stavkom: Plin. iun., ei facillimum fuit, ut in agrum Rutulorum procederet Ci.

— II.

1. lahek, gibčen, hiter, uren, spreten: Iuv., Sil., Suet., faciles oculi V. živahne, manus O., Pr., Tib., facili corpore onus ferre O., ianua facilīs movebat cardines H., facilis … ad dicendum … P. Iunius Ci., facile ingenium Q., in inventione facilis Q., alias promptus et facilis Suet.

2. occ.
a) s komer je lahko ravnati, ustrežljiv, prizanesljiv, popustljiv, zadovoljen, prijazen, vljuden, dobrotljiv: facilis et liberalis pater Ci., facilem habere aliquem Ci. lahko ravnati s kom, faciles nymphae V., dum faciles animi iuvenum (sunt) V., da modo te (kaži se) facilem O.; z abl.: facilis amicitiā S., facilis sermone T. (lahko) pristopen v razgovoru, facilis iuventā (pri svoji mladosti) T.; z dat.: si mihi di faciles sunt O.; z gen. (pesn.): rex alloquii facilis Val. Fl.; s praep.: faciles ad concedendum (nos habuit) Ci., facilis in rebus cognoscendis, facilis in hominibus audiendis Ci., si faciles habeas in tua vota deos O.; enalaga: facillimi mores Ci., facili saevitiā negare H., facilis amor Pr., natura Suet., faciles aures Q.; pren.: facilis fiscina V., cera O. gnetljiv, ipsa (virgo) facilis te sequetur V. se bo vdala in ti sledila.
b) gibek za kaj, vdajajoč se čemu, pripravljen kaj storiti, sposoben za kaj, voljan česa; objektni pojem v dat.: facilis commercio L., impetrandae veniae L. rad odpuščajoč, faciles occupantibus L., facilis amori Tib. pokoren, morti faciles animi Lucan., facilis bello T., iuvenis facilis inanibus T.; nam. dat. skloni s praep.: Lucan., Q. idr., nimium faciles ad fera bella manus O., homines in bella faciles T., facilis civitas ad accipienda credendaque omnia nova T.; z gen.: Hispania frugum facilis Cl. plodna; z abl. ali sup.: accessu facilis Sen. ph.; z inf.: Sen. tr., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., alternae facilis cedere lympha manu (= manui) Pr., o faciles dare summa deos eademque tueri difficiles Lucan.

— III.

1. adv. acc. sg. neutr. facile
a) lahko, brez težave (truda), zlagoma: Pl., Ter., Varr. idr., haec facile ediscere Ci., quo facilius eorum crimen diluere possitis Ci., id eum facillime perfecturum Ci., id hoc facilius eis persuasit, quod … C., facillime inopiae frumentariae mederi posse C., neque dubitabat facile se consecturum N.
b) z nikalnicami haud, non, nec facile (kot rahlejši izraz zanikanja) ne lahko = težko, s trudom (s težavo), komaj: L., Plin., Q., haud facilis dixerim Ci., non facile ab oppidis vim hostium prohibere C., minus facile libidinubus carebat S., haud facile tolerare Cu., nec tamen facile memoraverim T.
c) pri adj. lahko = gotovo, nedvomno: Pr., Ter., Q., Fl., vir totius Graeciae facile doctissimus Ci., Cato facile optimus orator Ci., genere … facile primus Ci., facile notus S. dobro znan; pri števnikih: quo in fundo facile hominum mille versabantur Ci.; pri glag. prekašanja: artificio tu facile vicisti Ci., omnes scriptores facile superare Ci., facile omnibus terris antecellit Asia Ci.
č) rad, radovoljno, brez pomisleka: Pl., Ter., Lucr., Suet., facile laborare Ci., facilius de pace deliberabitis Ci., facile dolorem corporis ille patiebatur Ci., paupertatem … facile perpessus est N., facile his (muneribus) carere N., facile iusteque agebat T.; z ACI: eum violari facile patiuntur Ci., quod ego … facile patior sileri Ci.
d) lahko = dobro, ugodno, udobno, srečno: propter eas vivo facilius Pl., facillime agere Ter. ali agitare Suet., ubi … animadvertit suas copias … non facile diduci C.

2. faciliter lahko: Vitr., Q., Aug., Char., M.

facilitas -atis, f (facilis) lahkost, lahkota

1. kot lastnost stvari, glede na njihovo izvršitev, dokončanje, itd.
a) lahkost, lahkota: ut plerique faciunt propter facilitatem Ci., numerus … cognita facilitate contemnitur Ci., simul copia materiae, simul facilitate operis inducti L., nec audendi facilitatem usque ad contemptum operis adduxeris Q.
b) (šele poklas.) = si f. soli est Plin. če se da zemlja zlahka obdelovati, picea tonsili facilitate Plin. se da zlahka obrezati, caulis et folia eius facilitatem pariendi praestant Plin. olajšajo porod, (smaragdi) ad crassitudinem sui facilitate translucida Plin. zlahka prepuščajo svetlobo, magno mihi … f. stetit Plin. iun. prostovoljni popust pri plačilu.

2. kot lastnost oseb
a) (v dobrem pomenu) „lahkost, lahkota, lahkotnost“ = naklonjenost, nagnjenost, nagnjenje, pripravljenost storiti kaj, prijaznost, uslužnost, vnema, predanost, vdanost, težnja, zaupljivost, družabnost, priljubljenost, prikladnost, ljubeznivost, vljudnost, dobrodušnost, neprisiljenost, spretnost (sinonima: lenitas, humanitas, naspr. severitas, gravitas): comitas et facilitas ali facilitasque Ci., f. et humanitas Ci., f. et lenitudo animi, f. sermonis, f. in audiendo Ci., si illius comitatem et facilitatem tuae gravitati severitatique asperseris Ci., videbant ea facilitate praetorem Ci., facilitate par infimis esse Ci., illius facilitas, huius constantia laudabatur S. facilitate saepius quam industriā commendabatur T., facilitas indulgentiaque Suet.
b) (v slabem pomenu) α) popustljivost: prava (mehkotna) f. Ter. β) lahkomiselnost: in quinque et triginta senatores … tanta facilitate animadvertit, ut … Suet., Ci.

3. poseb. lahkost, lahkota:
a) lahkost v pojmovanju = lahko pojmovanje, dojemljivost: aetatis illius f. Q., suspecta f. Q.,
b) okretnost, spretnost v govoru, dobra izgovarjava: oris f. Q., extemporalis f. Q., verborum f. (v izražanju) Q., quae in oratore maxima sunt, ingenium, inventio, vis, facilitas Q. okretnost, disputabat expedite magis quam concitate, ut possim dicere, facilitatem esse illam, non celeritatem Sen. ph., sermonis Suet.
c) nagnjenost: haec in bonis rebus, quod alii ad alia bona sunt aptiores, facilitas nominetur, in malis proclivitas Ci.
č) metaf. dohodnost, dostopnost, prehodnost: f. camporum T.
d) telesna zgradba (konstitucija): f. corporis Sen. ph.

Opomba: Pl. facilitates pri Q. (9, 4, 97).

facultās -ātis, f (iz stlat. adv. facul = facile)

1. možnost, priložnost, prilika: Ter., Lucr., Q., T., Suet. idr. facultas suscipiendi maleficii Ci., Miloni manendi nulla (facultas) fuit Ci., facultate oblatā Ci., ker se je ponudila priložnost, facultate uti (porabiti, izrabiti) Ci., f. fugae C., sui colligendi C., non modo defesso ex pugna excedendi, sed ne saucio quidem sui recipiendi facultas dabatur C., oppidum magnam ob ducendum bellum dabat (je nudilo) facultatem C., facultatem dimittere (vnemar pustiti, zamuditi) C., postquam vidit sibi non dari facultatem pro dignitate vivendi N.; z dat.: si facultas sit alendis sarmentis Col.; pesn. z inf.: f. nosse animos Val. Fl., est nobis saevire f. Stat.; z ACI: f. turmas Iulianas circumfundi Auct. b. Afr.; s finalnim stavkom: utinam hanc mihi facultatem causa concederet, ut possem hoc praedicare Ci., facultatem mihi oblatam putavi, ut tota re … deprehenderetur Ci.; occ. dovoljenje: quare ne perorandi quidem Ci., data est facultas N., datā facultate per provinciam itineris faciendi C.

2. duševna moč, zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost: Val. Fl., quod alia quaedam in hoc facultas sit ingenii Ci., quae fuerit Pompei in dicendo facultas Ci., quae facultas dicendi huic crimini poterit obsistere? Ci., tum de moribus ingeniique facultatibus dicemus N.; occ. govorniški dar, govorniška spretnost, zgovornost: Sen. ph., Plin. iun., Suet., totam causam pro facultate sua explicavit Ci., ea facultas numquam amicorum periculis defuit Ci., ex his studiis haec quoque crescit facultas Ci.; meton. zaloga, obilje, obilica, zadostna množina (količina): Col., cuius generis erat in senatu facultas maxima Ci., dicit Romae sibi nummorum facultatem esse Ci., sine ulla facultate navium Ci., navium facultatem habere C., omnium rerum summa erat in eo oppido facultas C.; occ. v pl. = gmotna sredstva, denar, imetje, premoženje, imetek, bogastvo: Col., Q., Plin. iun., Suet., Iust., quantum quisque daret pro facultatibus, imperabat N., facultates ad largiendum magnas comparavit C., facultates ad parandum exiguae C. ut Thermitani hominis facultates ferebant Ci. Pogosto pren.: exhaustis patriae facultatibus N. pomožni viri, pomožna sredstva, pripomočki, tantas videri Italiae facultates C., facultates belli Ci. stroški.

faim [fɛ̃] féminin glad, lakota; figuré vroča želja, koprnenje

faim canine, du diable, de loup vočja lakota
faim insatiable nenasitna lakota
faim de richesses želja, žeja po bogastvu
avoir faim biti lačen
apaiser, assouvir, calmer, rassasier sa faim utešiti si glad
donner faim glad, lakoto zbuditi
manger à sa faim najesti se, nasititi se
mourir, (familier) crever de faim umirati, umreti od lakote
ne pas manger à sa faim stradati, niti najnujnejšega ne imeti
rester sur sa faim ne zadosti jesti, ne se nasititi; ostati nezadovoljèn

fait, e [fɛ, fɛt] adjectif narejen, izdelan, ustvarjen; zgrajen; odrasel; oblečen, opremljen; (= tout fait) dokončan, gotov; prezrel (sadje); kuhan (jed); primeren (pour za); navajen (à na); stanoviten (vreme); trden, stalen (cena); populaire zasačen, zaloten, prijet

si fait! vsekakor, zares, seveda
homme masculin fait odrasel, zrel človek
costume masculin tout fait narejena, konfekcijska obleka
phrase féminin toute faite (figuré) konvencionalna fraza, kliše
idée féminin toute faite ideja brez izvirnosti
être fait à la fatigue biti vajen naporov
être bien fait biti čedne postave
c'est bien fait prav se mu je zgodilo
c'en est fait de lui z njim je konec
il est fait pour ce métier on je kot ustvarjen za ta poklic
la police a entouré la maison, il est fait comme un rat policija je obkolila hišo, ujet je kot miš
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno

fajar oviti (s pasom, obvezo, prevezo)

fajarse opasati se, nadeti si prepasnico

falda ženski spol škric (na suknji); (žensko) krilo; naročje; vlečka; pobočje

en la falda v naročju
a la falda del monte ob vznožju gore
arremangarse las faldas podpasati (spodrecati) si krilo
es un asunto de faldas za tem tiči ženska
gobierno de las faldas žensko vladanje

fallō -ere, fefellī, deceptus (falsus se uporablja klas. le kot adj.; beseda je najbrž sor. z gr. φηλόω varam, φῆλος, φηλός varljiv, φηλητής varalec, slepar, prevarant)

I. storiti -, povzročiti (povzročati), da kdo pade: glacies fallit pedes L. povzroči, da noge spodrsnejo, quos instabilis gradus fefellerat Cu., saxa lubrica vestigium fallunt Cu., lubrica qua tellus lapsantis sanguine fratris fallebat nisus Sil. —

II. metaf.

1. (pre)motiti, zmotiti, (pre)varati, (pre)slepiti, ukaniti; abs.: homo in fallendo exercitatissimus Ci., improbi hominis est mendacio fallere Ci., numquam fallens oliva H. ki vselej dozori, ne falleret eadem res bis relata L., nec fefellit opinio Cu.; pogosto pri prisegi: si fallo Ci., si sciens fallo L. če vede varam (lažem), si sciens fefellisset Plin. iun.; z obj. v acc.: Pl., Ter., Val. Fl., Q., Suet., Amm., Roscius socios omni fraude fefellit Ci., perditissimi est … hominis … fallere eum, qui laesus non esset, nisi credidisset Ci., multum eum antistites Iovis fefellerunt N., fallis … verbo civīs tuos N., f. numen V., hostem L., volucrem viscatā virgā O., desinite vulgus f. O., nec me fallit augurium Plin. iun.; v pass. ne blanda oratione fallamur Ci., qui minime falli potest Ci., timent (multi) falli Sen. ph.; z abstr. subj.: ut eos homines spes falleret Ci., si meam spem vis improborum fefellerit Ci., quae res (domneva) eum fefellit N., in quo cum eum opinio fefellisset N., nec nos via fallet euntes V. nec me mea carmina fallunt O. me ne puščajo na cedilu; z abstr. obj.: si res opinionem meam fefellerit Ci. če bo stvar drugačna, kot pričakujem (menim), če ne uresniči mojih pričakovanj; redko s prolept. obj.: tu faciem illius falle V. posnemaj, da ga premotiš. Pomni rekla: nisi forte me fallit animus Ci., S. = če se ne motim = nisi me forte fallo Ci. nisi me omnia fallant Ci. če me vse ne vara, če se ne motim povsem. Brez subj. (brezos.) fallit me = motim se: nunc nisi me fallit, in eo statu civitatis est, ut … Ci., non multum me fallit (precej dobro vem), quid sitis responsuri Ci. Med. falli motiti se: H., Val. Fl., Q., T., Plin. iun., sapiens nulla in re fallitur Ci., quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N., iamque dies, nisi fallor, adest V., fallor, an natum habebas? O., esse putes ramos et non fallare putando O. človek bi se menda ne motil.

2. occ.
a) z ukano vzeti čemu svojstveno mu moč, kaj brezuspešno storiti, narediti kaj brezuspešno, ne izpolniti česa, ne držati se česa: paene fefellimus omen O., arvaque iussit fallere depositum O. naj naredijo neuspešno setev, ki jim je bila zaupana = naj ne obrodijo sadu, mandata falle mariti O. ne izvrši, f. fidem hosti datam Ci. ali foedus ac fidem L. prelomiti, iura prekršiti, promissum Cu., sua nomina fallit O. dela (ravna) zoper svoje ime, retia O. mrežam uiti.
b) storiti kaj neopaženo, — nezaznatno, storiti, da se kaj pozabi, kaj pregnati, zatreti: fallebat curas aegraque corda labor O., studio fallente laborem H., O., f. sermone laborem O., horas sermonibus O. kratiti (krajšati) si, noctes H., somno curam H., curam vino et somno O., studio dolores O., f. infandum amorem V., spatium fallit discrimina O. dela, da se ne opazijo razdalje, sua divinā furta f. ope O. prikriti.

3. (= gr. λανϑάνειν) pozornosti koga se odtegniti, — uiti, neopažen (ne viden) biti, skrit -, nespoznan biti ali ostati komu; abs.: longe fallente sagittā V. ki prihaja neopažena iz daljave, speculator Carthaginiensium, qui per biennium fefellerat, Romae deprehensus L., minus quam ad Ticinum fefellit L., non fefellere insidiae L., aetas labitur occulte fallitque O. teče skrito in neopaženo, pila veloci fallet per brachia iactu Pr. bo tako hitro odletela iz rok, da se bo komaj videlo, viae mille fallendi T., nonnula spe fallendi T., plures fefellere suo astu occultati T. jih je ostalo skritih, ille tamen fefellit et latuit Plin. iun.; z obj. v acc.: nihil me fallis Ter. pač dobro te poznam, f. custodes L., O., Cu., custodias L., Sen. ph., una defuit et comites natumque virumque fefellit V. ostala neopažena, Atridas Priamus fefellit H., fallit oculos … littera O. ne da se razločno brati, transitus (colorum) spectantia lumina fallit O., nulla lacuna eorum sitim fefellit Cu., non fallebat duces impetus militum T., fallit aliquem ali non fallit aliquem; z ACI: komu je skrito (neznano), kdo ne ve ali komu je znano, kdo dobro ve: Ter., Lucr., Q. idr. non me fallit in lege nulla esse eius modi capita Ci., nec me adeo fallit … te … suspectas habuisse domos Karthaginis V.; za zanikanim glag. (posamič) s quin: Ter. neque vero Caesarem fefellit, quin ab iis cohortibus initium victoriae oreretur C. Pogosto kakor gr. λανϑάνω s predik. pt., ki ga navadno slovenimo z glavnim glag., lat. glavni glag. pa z adv. ali predik. adj. („neopažen(o)“, „skrivaj“): hostis fallit incedens L. prihaja neopažen(o), — skrivaj, nec fefellit veniens … ducem L. poveljnik (ga) je opazil (videl) prihajajočega, Pan te fefellit vocans V. te je skrivaj vabil, qui natus moriensque fefellit H. ki se je nepoznan rodil in umrl, nec barbaros fefellit subductus (rex) ex acie Cu. barbarom ni ostalo prikrito, da so kralja odvedli iz boja; pesn. (ker esse nima pt. pr.): nequiquam fallis dea (λανϑάνεις ϑεὸς οὖσα) zastonj skušaš prikriti (prikrivaš), da si boginja. — Od tod adj. pt. pr. falsus 3, (redek) adv. -ē:

I. med.

1. ki se moti, ki je v zmoti, pomoten, zmoten: tu falsus es Ter. motiš se, illi falsi sunt S. so v zmoti, se motijo, ea res me falsum habuit S. v tem sem se (z)motil, nec falsus vates fuit L.; z gen.: falsus cupiti motūs Sil. moteč se glede; kot adv. falsē zmotno, napačno: Sis. ap. Char., Cass., f. facere Pl., assentiar saepe f. Ci.; superl. falsissimē: Aug.

2. (o abstr.) zmoten, prazen, ničev, neosnovan, napačen: opinio, ratio, spes, suspicio, fama, nuntius, metus, timor Ci., neque vera laus ei detracta, neque falsa ei adficta est Ci., f. gaudia, insomnia, formido V., pericula O., pavor T., nihil est hominum ineptā persuasione falsius Petr., quanto est … falsior ista civilis (theologia) Aug., id autem falsissimum est Col.

3. kot subst. falsum -ī, n zmota, neresnica: testis in testimonio veris falsa miscet Ci. resnico in zmoto (neresnico), falsum de iure respondere Ci. napačno poročati, eum iudicem falsum iudicasse iudicavit Ci. da je napak sodil, recuperatores falsum invitos iudicavisse Ci., telis non in falsum iactis T. ne tjavdan, ne na slepo srečo.

II. act.

1. sleparski, varljiv, hinavski, lažniv, neodkritosrčen: Kom., S., Mart., Suet., accusator Ci., sensus Lucr., solem quis dicere falsum audeat? V., falsus sodalibus Cat. proti tovarišem, f. visus Tib., f. lingua O., f. verba O. laži, falsi ambages oris O. ovinki laži, falsā ave deceptus O. po varljivem znamenju, f. imago O. varljiva podoba, — prikazen, falsa simulacra ferarum O., fertilitas falsa iacet O. je kot varljiva na tleh, falsus in amore T.; po gr. vzoru acc. sg. adv.: falsum renidens T. hinavsko se smehljajoč (prim.: ἱμεροὲν γελᾶν Sappho).

2. subst. falsum -ī, n prevara, laž, ponaredba, potvorba: Q., Plin. iun., crimen falsi T., falsi damnatus T., kot ponarejevalec, falsum committere, facere Icti.

III. pass.

1. ponarejen, lažen, pretvorjen, potvorjen, neresničen, izmišljen: Ter., Vell., Suet., Iust., Caesaris commentarii, chirographa, testamentum, senatus consultum, leges, litterae Ci., litterae falsae et a scriba vitiatae L., fabula, dicta O., aurum O. zlagano, denarius Plin.

2. occ.
a) (o stvareh) nepristen, nepravi, neresničen, kriv: falsi cani (sc. crines) O. nepristni sivi lasje, effigies falsi apri, falsi sub imagine cervi O., cornua falsa bovis Pr., falsi vestigia tauri Val. Fl., f. uva O. mamilo grozd(j)a, non falsa ora O. resnična, f. crimen Ci., O.; tudi = nezaslužen: honor, opprobria H.
b) (o osebah) izmišljen, podtaknjen, podvržen: genitor V., O., Iuppiter aut falsus pater est aut crimine verus O., falsus piacula Manibus infert O. baje mrtvemu, namišljenemu mrtvecu, falsum subornavit testem Roscius Cluvium Ci.; pesn.: f. Simois V. posnet po pravem (Simoentu), f. pirata, iudices f. Ci.

3. kot subst. falsum -ī, n pogosto tudi v pl., (ne)kaj neresničnega (krivega, lažnega, lažnivega), neresnica, laž: Cluvius falsum Luscio dixit Ci., dicere falsum non ausus est Ci., falsum in codicem referre Ci. quaeritur, falsum an verum proferatur Ci., experiri voluit, verum falsumne sibi esset relatum N., falsum pro vero habere S., modica de moribus adulescentis naque in falsum aucta rettulit T., falsa (falsum Ci.) iurare O. krivo priseči, veris addere falsa O. — Od tod adv. abl. falsō zmotno, pomotoma, po pomoti, po krivici, napačno, brez osnove (podlage), neutemeljeno: Suet. f. suspicarier Ter. ne me appela falso falso nomine Pl., ut quidam f. putant Ci., si f. accuseris Ci., verbum f. conferre in aliquem Ci., f. queritur de natura sua genus humanum S., f. citavi … numina magna Iovis O., f. sperare, quiescere T.; elipt. (kot skrajšan stavek) = po krivici: Ter. atqui … aliud utile … , aliud honestum videri solet. Falso. Ci. Alcibiades … sperans ibi facillime suam fortunam occuli posse. Falso. N. Toda motil se je.

Opomba: Redko in le neklas. falsus 3 kot pravi pt. pf. = varan, prevaran: ut … trepidi ac falsi nuntiarent T. falsi deceptique sunt Lact.

fall under neprehodni glagol
spadati med, šteti se k

fall under censure nakopati si grajo

faltar manjkati, primanjkovati; izostati; potreben biti; nehati, h koncu iti; ne več živeti, mrtev biti; odpovedati (o orožju); pregrešiti se

faltar a alg. pregrešiti se zoper koga, spozabiti se nad kom; sramotno s kom ravnati
faltar a la ley pregrešiti se zoper zakon
faltar a su obligación ne izpolniti svoje dolžnosti
faltar a la palabra (promesa) ne držati svoje besede (obljube)
faltar a una reunión izostati od seje
faltar a la verdad lagati, prikrivati resnico
falta de Ljubljana desde hace 5 años že 5 let je odsoten iz Ljubljane
faltar del mundo umreti
falta saber si viene sedaj je vprašanje, če pride
Juan me faltó Ivan se je nedostojno vedel proti meni
ha faltado gravemente težko se je pregrešil
no faltaba quien dijese que... marsikdo je (celó) rekel, da ...
no faltaré en dárselo gotovo mu bom to dal
¡no faltaba más! še tega bi se manjkalo! ni govora o tem!
le faltaron fuerzas moči so mu odpovedale