Franja

dátumski (-a -o) adj. della data:
datumska štampiljka datario
geogr. datumska meja linea del cambiamento di data

dávčen (-čna -o) adj. di imposta, delle imposte, tributario, fiscale:
davčna napoved dichiarazione, denuncia del reddito
davčna obveznost, osnova obbligo fiscale, base imponibile
davčna olajšava facilitazione fiscale
davčna utaja evasione fiscale
davčni izterjevalec esattore delle imposte
davčni sistem sistema fiscale, tributario
davčni urad ufficio delle imposte
davčni utajevalec evasore fiscale
davčni zavezanec contribuente
davčno pravo diritto tributario
davčna politika fiscalismo
davčna doklada addizionale
davčna odmera ruolo
davčni register anagrafe tributaria
davčna številka codice fiscale

dē (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

I. adv. v sestavah,

1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

II. praep. z abl.

1. krajevno
a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

2. časovno
a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: dē se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.

debelo črevesje stalna zveza
(del prebavil) ▸ vastagbél
Sopomenke: debelo črevo

debelo črevo stalna zveza
(del prebavil) ▸ vastagbél
Sopomenke: debelo črevesje

deblokácija (-e) f sblocco, sbloccaggio, sbloccamento:
ekon. deblokacija računa sblocco del conto

debole

A) agg. slaboten, šibek, onemogel:
è debole per la febbre onemogel je zaradi vročice
essere debole di vista slabo videti
essere debole di mente biti omejen
avere la memoria debole biti pozabljiv
sesso debole šibki spol
essere debole in qcs. biti slab v čem
corrente debole slab, slaboten tok
voce debole slaboten glas
luce debole medla svetloba
scusa debole slab, neprepričljiv izgovor
la traduzione è piuttosto debole prevod je precej medel
governo debole šibka vlada

B) m

1. slaboten, onemogel:
proteggere i deboli e gli oppressi braniti slabotne in zatirane

2. slabotnež

C) m slabost; slaba stran, šibka stran:
le donne sono il suo debole ženske so njegova slabost
ha il debole del gioco hazard je njegova šibka stran
la matematica è il suo debole v matematiki je šibak

decano m

1. relig. dekan

2. doyen:
il decano del corpo diplomatico doyen diplomatskega zbora

décharger [dešarže] verbe transitif raztovoriti, razbremeniti, odvzeti breme (quelqu'un komu); izstreliti; commerce kvitirati, črtati, izbrisati; familier vreči (pogled)

se décharger sprožiti se, figuré oprostiti se, osvoboditi se; odteči, razliti se
le pistoletest déchargé pištola ni nabasana
décharger sa colère, sa mauvaise humeur sur quelqu'un stresti svojo jezo, svojo slabo voljo na koga
décharger un coup sur quelqu'un zadati komu udarec
décharger son cœur izliti, olajšati si srcé, zaupati se (komu)
décharger l'inculpé razbremeniti, oprostiti obtoženca
décharger sa rate, sa bile (familier) dati duška svoji jezi, svoji slabi volji
décharger d'une obligation oprostiti koga obveznosti
décharger un accusé, d'(une) accusation (juridique) oprostiti obtoženca, obtožbe
il s'est déchargé de certains travaux sur ses collaborateurs nekaj svojih del je odložil, predal svojim sodelavcem

decisione f

1. odločitev:
prendere una decisione odločiti se
decisione affrettata prenagljena odločitev

2. pravo sklep:
decisione del tribunale sklep sodišča

3. odločnost:
agire con decisione ukrepati odločno

declinare

A) v. intr. (pres. declino)

1. nagniti, nagibati se; zaiti, zahajati

2. iti h koncu; pojemati, pešati:
le sue forze declinano njegove moči pojemajo

3. skreniti; zaviti, zavijati (tudi pren.):
declinare a sinistra kreniti v levo

B) v. tr.

1. knjižno upogniti, upogibati; nagniti, nagibati:
declinare il capo nagniti glavo

2. odkloniti, odklanjati; zavrniti, zavračati:
declinare un invito odkloniti vabilo
la direzione declina ogni responsabilità uprava zavrača vsakršno odgovornost

3. pisarn. dati:
declinare le proprie generalità dati osebne podatke

4. jezik sklanjati

C) m konec, zaton:
il declinare del giorno večer
sul declinare degli anni v starosti, proti koncu življenja

decollo m

1. aero vzlet, vzletanje

2. pren. (avvio) razmah, razcvet:
il decollo dei paesi del Terzo Mondo razmah dežel tretjega sveta

decorrere^* v. intr. (pres. decorro)

1. miniti, minevati

2. poteči; zapasti, zapadati; miniti, minevati:
lo stipendio decorre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu
a decorrere da začenši s, z; od

decōrso m

1. (il passare del tempo) minevanje, potekanje:
nel decorso di med

2. (svolgimento) potek

dedicare

A) v. tr. (pres. dēdico)

1. pokloniti, poklanjati

2. posvetiti, posvečati (tudi pren.):
dedicare la vita alla scienza življenje posvetiti znanosti
la prima parte del libro è dedicata ad argomenti generali prvi del knjige je posvečen splošnim temam

3. relig. posvetiti, posvečati; poimenovati (v čast, v spomin):
dedicare una chiesa (a) posvetiti cerkev
dedicare una piazza ai caduti trg poimenovati po padlih borcih

B) ➞ dedicarsi v. rifl. (pres. mi dēdico) posvetiti, posvečati se

dédič (-a) | -inja (-e) m, f erede:
biti dedič premožeja essere erede del patrimonio, ereditare il patrimonio
določiti dediča, imenovati za dediča nominare erede
pren. duhovni dedič erede spirituale
jur. nujni dedič erede necessario
jur. zakoniti dedič erede legittimo

dedo moški spol prst (na roki, nogi); dolžinska mera (1/12 dlani); kanček, nekoliko

dedo anular prstanec
dedo del corazón, dedo cordial, dedo medio, dedo mayor sredinec
dedo gordo, dedo pulgar palec
dedo índice kazalec
dedo meñique, dedo auricular mezinec
atar bien su dedo dobro ukreniti
a ese se le mete el dedo en la boca ni tako neumen, kot je videti
poner el dedo en la llaga dotakniti se bolečega (občutljivega) mesta
señalar a uno con el dedo s prstom na koga pokazati; osramotiti koga
comerse los dedos (por) želeti si kaj; sline cediti po čem
contar por los dedos na prste sešteti
(a) dos dedos (de) čisto blizu
meter a uno los dedos koga spretno izpraševati
meter a uno los dedos por los ojos komu peska v oči nasuti
morderse los dedos gristi se od jeze
poner a uno los cinco dedos en la cara krepko klofuto komu prisoliti
tener a. en la punta de los dedos, saber a. por los dedos imeti kaj v mezincu; iz rokava stresti
tener sus cinco dedos en la mano z vsakim se lahko poskusiti
no tener dos dedos de frente bedast biti
no se ven dos dedos de la mano tema je ko v rogu

dēdūcō -ere -dūxī -ductum

I.

1. z višjega mesta (navz)dol odpelja(va)ti, dol odvesti (odvažati), dol spraviti (spravljati), dol potegniti (potezati), dol odvleči: molliuntque … clivos, ut non iumenta solum, sed elephanti etiam deduci possent L.; pesn.: imbres nivesque deducunt Iovem H. v dežju in snegu pada Jupiter (z neba); z acc. rei: d. pectine crines O. navzdol počesati, caesariem barbae dextrā O. navzdol pogladiti, poma deducentia ramos pondere suo O. navzdol upogibajoče, d. vela O. spustiti, t. j. razpeti, molli gestu brachia Pr. gibati, tiaram Suet. z glave sneti; pren.: antiquissimum sollemne deduxisti L. si ponižal, v nič del. Od kod? pedes de lecto Pl., omnia de capite Ca., contionari conantem consul de rostris deduxit C., eosdem ad caedem civium de Appennino deduxisti Ci., summā vestem d. ab ora ali suas a pectore vestes O. od … roba strgati, s prsi strgati, cantando rigidas montibus (abl.) ornos V. ali caelo Iovem, cursu Lunam O. s čaranjem (z zagovori) potegniti dol (prim.: deducta luna Pr., cantus et e curru Lunam deducere temptat Tib.). Kam? omnes deducunt undas in mare O., in praecipitia iste cursus deducit Sen. ph., d. montes in planum Iust. dol prestaviti, non iniquo … aditu super caput hostium eos d. L., d. equitatum ad pedes L. konjenikom ukazati razjahati,, tunicam summā orā ad mediam O., manum ad imum ventrem Q., sinum ad ima crura, aliquem ad terram Suet.; pren.: carmen ab origine mundi ad mea tempora deducite O. speljite (razvijte) pesem od … do … , d. philosophiam e fastigio in planum Sen. ph., deduc orationem tuam de caelo ad haec citeriora Sen. ph.

2. occ.
a) voj. četam ukazati (navz)dol iti, korakati, marširati: d. copias ex locis superioribus in campum C., exercitum in campos L., suos in aequum locum, instructos ordines in locum aequum, in planum S., Benos in plana Front.; suas copias in campum Marathona deduxerunt (sc. z ladij) N.
b) navt. ladje s suhega na morje zvleči, odriniti, odpluti: d. naves ex navalibus L. ladje iz ladjedelnic spustiti na morje, splaviti jih, d. naves C., V., classem L., puppim Pr., navigia Sen. ph., quadriremes Plin. iun. Od kod? naves litore V. Kam? naves in aquam L., carinas in freta O., naves in Oceanum Cu.

3. pren. z zmanjševanjem spelja(va)ti, zvesti (zvajati): universitatem generis humani … d. ad (na) singulos Ci.

II.

1. proč peljati, odpelja(va)ti, odvesti (odvajati), odvleči, predvsem s silo: pecora C., naves ab Meloduno, onerarias naves in portum C., dominam Ditis thalamo V., regem ex possessione L. s silo pregnati, inde boves O., animalia deducta Q., a tribuno deductus est T.; aliquem de fundo d. Ci. z zemljišča zvleči (po stari navadi o posestni pravdi); occ.
a) drž.pr. naseljence kam odpeljati, odvesti (če so ustanovili kako naselbino, so odvedli naseljence po skupnem žrtvovanju s kapitolija): d. coloniam, colonias, colonos Ci. idr., illi qui initio deduxerant N. prvotni naseljenci. Kam? Capuam colonos C., coloniam Albam L., coloniam in Asiam Ci., illo (tja) coloniam, eo (tja) coloniam novam Ci., milites veteranos in colonias Ci.; v pass.: quo (kamor) plebs publice deducatur Ci., Aquileia colonia Latina in agrum Gallorum deducta est L., deductis olim … haec patria est T.
b) voj. odpeljati, odvesti: praesidia de oppidis Ci., legionem Orico, legionem ab opere, nostros de vallo C., exercitum ex iis regionibus C. vojski ukazati odpraviti se, praesidia C. straže umakniti (odpraviti), exercitum Numidiā, militari more vigilias S.
c) pren. odpraviti (odpravljati), odstraniti: brassica de capite … omnia deducet et sanum faciet Cu., quoniam haec (sc. vitia) deducuntur de corpore Ci., non aeris acervus et auri aegroto domini deduxit corpore febres, non animo curas H.

2.
a) (vodo) drugam spelja(va)ti, odvrniti (odvračati): aquam Albanam Ci., rivos V.; pren. (začetek, izvir, ime) izvesti (izvajati): Tert., Lact., mos unde deductus H. od kod izvirajoča šega, d. nomen ab Anco O., genus ab Achille Cu. ali ab Anchise et Venere Vell. ali originem ab ea (femina) Plin. izhajati, izvirati od …
b) od česa odvajati = ločiti, razločiti (razločevati): ipsum vocabulum ab appellatione Q. (prim. Q. I, 5, 40; V, 10, 62).
c) odtegniti, zmanjšati: cibum Ter.
č) (števila, vsote) odšte(va)ti, odtegniti (odtegovati): addendo deducendoque videre, quae summa fiat Ci., de capite (od glavnice) deducite, quod usuris pernumeratum est (plačane obresti) L.; z dat. (osebe ali vsote): de his divitiis sibi drachumam d. Enn. fr., deducto summae aeris alieni, si quid usurae nomine numeratum aut perscriptum fuisset Suet.; occ. abs. odtegniti, (u)trgati: arbitratu deducetur Ca.; subst. pt. pf. dēducta -ae, f (sc. pecunia ali pars) odtegljaj (odbitek) od volila, dovoljen prejemniku volila, da se je izognil nadležni dolžnosti, povezani z oporočnikovim imetjem, t. j. potratnemu obhajanju rodbinskega bogoslužja (sacra; gl. to besedo pri sacer): si in testamento deducta scripta non sit Ci.
d) s preslice nit vleči = nit odpresti (odpredati), (s)presti: plenā stamina longa colu Tib., pollice filum O., staminis pollice fila Hier., dexterā leviter d. fila Cat., gracili deducit aranea filum O., tereti filo et aequali stamina d. Plin. (o pajku); pren. (kakor kako tkanino pesmi, spise) umetelno izdel(ov)ati, umetelno sestaviti (sestavljati), umetelno zložiti (zlagati), spesniti: d. versum O. versūs H., Val. Max., tenui deducta poëmata filo H. tenko spredene pesmi, carmina proveniunt animo deducta sereno O., tibi saepe novo deduxi carmina versu Pr., toda: Iliacum carmen d. in actus H. v dramo razpletati, vetus in telā deducitur argumentum O. se predstavlja, se prikazuje; pesn.: Aeolium carmen ad Italos d. modos H. po italsko pesniti (peti); d. commentarios Q., deducta atque circumdata oratio Q. umetelno zasnovan in zaokrožen, subtilis deductā oratione Menelaus Aus. Od tod preneseno na glas = oslabiti: vocem deducas oportet Pomp. ap. Macr., Ὀδυσσεύς ad Ulixem deductus est Q.
e) spelj(ev)ati, nameta(va)ti: fossam … post castra Front., vallum per triginta duo milia a mari ad mare Eutr.
f) (pišoč, rišoč) potegniti (potezati), začrta(va)ti: litteram mero O., tamquam linea uno calamo deducta Cass.; pren.: d. formam bonorum virorum et lineamenta Sen. ph.

3. pren.
a) koga od česa odvrniti (odvračati), koga od česa odvabiti, odgnati: aliquem ab humanitate, a pietate, a religione, a tristitia, de fide, de hac animi lenitate Ci., hi homines deduci de sententia possunt Ci., d. aliquem a pristino victu N., aliquem de sententia L., aliquem vero Lucr.
b) zvabiti (zvabljati), zapeljati, zavesti (zavajati); abs.: a quibus deductum ac depravatum Pompeium queritur C., adulescentes et oratione magistratūs et praemio deducti C.; z naznačeno smerjo ali namenom: d. aliquem ad eam sententiam, ad condicionem, ad iniquam pugnam C., disciplina, ad quam me deducas Ci., neve legis improbissimae poenā deductus est, quominus hospitii et amicitiae ius officiumque praestaret Ci. ep., in ea loca erat deductus, ut … elabi non posset N., d. quasdam civitates dissentientes in causam L. zaplesti v … , Philippum et Macedonas in societatem belli L., Macedonas in bellum civile Iust., aliquem in insidias Front., Iust.

III. (z oslabljenim pomenom predloga in poudarjeno smerjo)

1.
a) najprej voj. kam (pri)peljati, prestaviti: exercitum C., L. vojski ukazati odpraviti se (odmarširati), exercitum in hiberna C. ali in aciem L., classem in proelium N., praesidia eo C., legiones duas in interiorem Galliam C., exercitum … in hiberna Lunam et Pisas L., in cornua leves armaturas L.; z dat. (čemu?): tres in arcem oppidi cohortes praesidio C. za posadko postaviti.
b) potem sploh koga kam (pri)peljati, privesti, spraviti: ex qua (provincia) Q. Ennium poëtam deduxerat (sc. Romam) N., Pydnam eum deduci iussit N. dal ga je (kot jetnika) odvesti v Pidno, deduci ad Eumenem N. ali in conspectum Caesaris C., d. testem ad iudicium Ci., aliquem ad Ianitorem quendam hospitem Ci., hospites domum Corn., transfuga duci se ad consulem iubet deductusque traditurum urbem promittit L., d. mulierem triumpho H. (kot jetnico) ob zmagoslavju privesti, aliquem in regnum, hunc in possessionem Armeniae T. uvesti; pesn.: primus ego in patriam … deducam … Musas V. = prvi bom jaz presadil grško pesništvo na domača tla; poseb. mladega človeka kam ali h komu, da bi si pridobil višjo (zlasti politično) izobrazbo, pripeljati, izročiti ga komu, da si pridobi višjo izobrazbo: ego autem a patre ita eram deductus ad Scaevolam, ut … Ci., hunc (M. Caelium) a patre continuo ad me esse deductum Ci., sic ad se Caelium deductum a patre Cicero profitetur Q., iuvenis … deducebatur a patre … ad eum oratorem, qui … T., d. ephebum in gymnasium Petr.

2. occ. slovesno spremiti (spremljati), najprej o častnem spremstvu ljudstva: haec … ipsa sunt honorabilia, … adsurgi, deduci, reduci Ci., d. aliquem ad forum Ci., in forum Q., ad curiam Val. Max., cum magna multitudo optimorum virorum me de domo deduceret Ci., frequentes eum domum deduxerunt L., plebes consules ambo sacrā viā deductos … invadit S. fr.; d. aliquem tudi = mrtveca spremiti (spremljati): Aug.; abs. (o posameznem spremljevalcu): deducam H. (Sat. I, 9, 59) domov spremiti; potem spremiti, (pri)peljati, privesti nevesto iz očetove hiše na ženinov dom: eorum habentur liberi, quo (= ad quos) virgo quaeque deducta est C., velut auspiciis nobilissimis populis deductus esse L., d. virginem ad aliquem L., virginem iuveni marito Tib., illa mihi dextrā deducta paternā Cat., quae mihi deductae fax omen praetulit Pr., deducta in domum patrui filia T.; (o ženinu samem): d. uxorem domum, illam domum in cubiculum Ter.; (v slabem pomenu, evfem.) komu kako žensko privesti kot priležnico: sine prius deduci Pl., d. ad Docimum Tertiam Ci., Liviam Orestillam … ad se deduci imperavit Suet., Tertia deducta est (dvoumno!) Suet.

3. pren. pripraviti (pripravljati) koga k čemu, napelj(ev)ati koga k čemu ali da kaj stori, spraviti, pripraviti koga ali kaj v kako stanje: d. aliquem ad fletum Ci., rem huc, ut … Ci. skušati prignati do tega, … d. aliquem ad eam sententiam C., aliquem in periculum C., rem ad arma, ad otium, in summum periculum, in controversiam C., si in eum casum deducerentur C. če bi prišli v ta položaj, res in eum locum deducta est, ut … C. ali res eo deducta erat, ut … N. prišlo je do tega, da … , cuius errore eo deductam esse multitudinem, ut omnes de salute pertimescerent N. — Od tod adj. pt. pf. dēductus 3,

1. navznoter ukrivljen, upognjen: nasus d. Lamp. potlačen, nasus ab imo deductior Suet.

2. (o glasu) oslabljen, tenek, tih, zamolkel: deductā voce Luc. ap. Non., Afr. et Corn. ap. Macr., Pr.; enalaga: d. carmen V. z bolj tihim glasom peta.

Opomba: Star. imp. deduce: Ter.

deficiencia ženski spol pomanjkanje, nedostatek

deficiencia del oído naglušnost

dēgredior -gredī -gressus sum (dē in gradī)

1. dol iti, dol hoditi, dol korakati, spuščati se s česa kam: quā triduo ascenderat, biduo est degressus L. Od kod? z abl.: colle S., L., monte S., templo L., castello, iugis, tumulis, Alpibus T.; s praep.: de montibus, ex arce L., ab arce Fl.; z adv.: degressi inde L. Kam? s praep.: d. de via in semitam Pl., in campum, in vallem L., in aequum L., T., in specum, in urbem aut propinqua urbi T., ad pedes (o konjenikih) L. razjahati; v stiku abs.: degressus (sc. arbore) evellit (os dentibus) praebenti (leoni) Plin., degrediuntur (sc. caveā) et inter senatores considunt T.

2. oditi, odhajati: unde degredi sine periculo possit Col., d. viā Plin., per aversam domus partem furtim degressus T., d. in urbem (sc. ex provincia) T. (o kvestorju).

Opomba: Dēgredior celo v dobrih rokopisih (Ciceronovih del) često inačica za dīgredior.