Franja

Zadetki iskanja

  • čebúlica (-e) f

    1. dem. od čebula cipollina

    2. bot. cipolla, bulbo:
    tulipanova čebulica bulbo del tulipano

    3. anat. bulbo:
    dlačna, lasna čebulica bulbo pilifero

    4. bot.
    dvolistna morska čebulica scilla (Scilla bifolia)
  • čeljúst (-i) f

    1. anat. mascella:
    spodnja, zgornja čeljust mascella inferiore, superiore
    pog. pren. dobiti jih po čeljusti buscarle per aver chiacchierato troppo

    2. pren. pejor. chiacchierone, ciarlatano, parolaio

    3. teh. mascella, ganascia (della tenaglia, morsa); šport. staffa (sci)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. drobilne čeljusti ganasce del frantoio
    avt. zavorne čeljusti ganasce del freno
  • čeljustna sklopka stalna zveza
    strojništvo (del vozila) ▸ körmös tengelykapcsoló
  • čeljustna votlina stalna zveza
    anatomija (del telesa) ▸ arcüreg, sinus maxillaris
  • čeljustni sklep stalna zveza
    anatomija (del čeljusti) ▸ állkapocsízület
  • čelnica samostalnik
    1. anatomija (kost) ▸ homlokcsont, os frontale
    udarec v čelnico ▸ ütés a homlokcsontra
    Sinusi so v čelnici, za nosom in v spodnji čeljustnici, ter spadajo k zgornjim dihalnim potem. ▸ A színuszok a homlokcsontban, az orr mögött és az alsó állkapocsban helyezkednek el, és a felső légutakhoz tartoznak.

    2. (del panja) ▸ kaptárfedő deszka
    Poslikavanju čelnic lahko sledimo od sredine 18. stoletja, predvsem pa v 19. stoletju, do leta 1900. ▸ A kaptárfedő deszkák festését a 18. század közepétől, és különösen a 19. században, egészen 1900-ig követhetjük nyomon.

    3. (vodilna ženska) ▸ főnökasszony, elnökasszony
    Čelnica ljubljanskega podjetja za organizacijo koncertov je ravno obhajala življenjski jubilej. ▸ Egy ljubljanai koncertszervező cég főnökasszonya nemrég ünnepelte az évfordulóját.
    Čelnica stranke si pri liberalnejših Nemcih gotovo ni nabrala točk, ko je javno napadla tudi enega najboljših nemških nogometnih reprezentantov. ▸ A párt elnökasszonya biztosan nem szerzett jópontokat a liberálisabb németeknél, amikor Németország egyik legjobb válogatott futballistáját is nyilvánosan megtámadta.
  • čel|o1 [ê] srednji spol (-a …)

    1. anatomija die Stirn
    visoko čel die Denkerstirn
    izbočeni del čela der Stirnhöcker
    guba na čelu die Stirnfalte
    mrščiti čelo die Stirn runzeln
    z namrščenim čelom stirnrunzelnd

    2. kolone, sprevoda, lestvice ipd.: die Spitze (na an), -spitze (tabele Tabellenspitze); tehnika die Front; rudarstvo die Front (odkopno Abbaufront), der Streb (široko der Strebbau); (vrh) der Kopf (skladovno Schichtkopf)
    geografija čelo terase die Tallehne
    geografija ledeniško čelo das Gletschertor
    geografija čelo napoke die Anrissstirn, der Anriss
    geografija čelo nariva der Stauchwall
    pomorstvo valovno čelo die Wellenfront
    na čelu auf der Stirn, kolon ipd.: an der Spitze (von), vorneweg
    biti na čelu (voditi) vorn liegen/Spitzenreiter sein
    biti na čelu urada ipd.: vorstehen (einem Amt usw.)
    figurativno potrkati se po čelu jemandem einen Vogel zeigen
  • čêlo (-a) n

    1. anat. fronte; pren. faccia:
    gubati, grbančiti čelo aggrottare, corrugare la fronte
    nizko, visoko čelo fronte bassa, alta
    voj. s čelom levo! front'a sinist!

    2. (sprednji del skupine) testa; testata:
    biti na čelu, postaviti, stopiti na čelo essere alla testa di, porsi alla testa di

    3. (začetni del predmeta) fronte, prospetto (edificio), capo (tavola)

    4. (manjša končna ploskev podolgovatega orodja) testa (martello, cuneo)

    5. arhit. fronte (dell'edificio); mont. fronte (miniera)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    um. nadvratno čelo timpano
    geogr. čelo ledenika fronte del ghiacciaio
  • čêlo2 frente f ; (sprednja stran) frente m

    biti na čelu (sprevoda) estar al frente (del séquito)
    (na)gubati, mrščiti čelo fruncir el entrecejo
    rana na čelu herida f en la frente
    postaviti se na čelo (prevzeti vodstvo) ponerse al frente (de)
  • čéšpljev (-a -o) adj.

    1. di susino:
    češpljev kapar cocciniglia del prugno

    2. di, della susina; di susine:
    gastr. češpljevi cmoki gnocchi di susine
  • četrtlétje (-a) n trimestre:
    šol. redovalna konferenca ob koncu četrtletja scrutinio alla fine del trimestre
  • čéz1 adv.

    1. (izraža gibanje na drugo stran) oltre; di là, di qua:
    priti čez attraversare, passare di là

    2. (onkraj) di là, dall'altra parte

    3. (izraža preseženo mero) più, oltre:
    možu je šestdeset let in čez ha sessant'anni e passa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    čez in čez completamente, del tutto
    pog. komu dati kaj čez lasciare qcs. a qcn.
    pog. dati, vreči čez vomitare
    pog. imeti koga čez aver cura di qcn.
    pog. iti čez traboccare
    pog. iti čez (v tujino) passare clandestinamente il confine
    pog. (v ljudskem petju) peti čez crescere di voce
    pog. delati na čez lavorare a forfait
  • čír úlcera f

    čir na želodcu úlcera f del estómago
  • čistílnica (-e) f

    1. (za čiščenje oblek):
    kemična čistilnica lavasecco, laboratorio di lavaggio a secco

    2. (obrat v tovarni):
    metal. livarska čistilnica reparto sbavatura
    čistilnica bombaža reparto pulitura del cotone
    čistilnica nafte, sladkorja raffineria di petrolio, di zucchero

    3. (stroj za čiščenje žita) pulitrice (del grano)
  • čítati (-am) imperf. ➞ prečitati

    1. leggere:
    znati čitati in pisati saper leggere e scrivere
    čitati na glas leggere ad alta voce

    2. (razumevati dogovorjene znake) leggere:
    čitati note leggere le note

    3. pren. leggere, comprendere, intuire:
    čitati z obraza, na obrazu leggere sul volto
    čitati misli leggere nel pensiero

    4. pren. (napovedovati) leggere:
    čitati usodo leggere nel libro del destino
  • článstvo (-a) n

    1. membri, soci

    2. qualità, titolo di membro:
    podeliti častno članstvo komu nominare qcn. membro onorario, insignire qcn. del titolo di membro onorario
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • člôvek hombre m

    človek dejanj hombre de acción, hombre activo
    človek z ulice, poprečen človek hombre de la calle, hombre del pueblo
    človek žaba hombre-rana m
    človek živi za delo vivimos para obrar
    človek obrača, bog pa obrne el hombre propone y Dios dispone
    obleka dela človeka el hábito hace al monje
  • čòp2 (čôpa) m (cof) nappa; fiocco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lov. gamsov čop barba di camoscio
    arhit. (strešni) čop padiglione (del tetto)
  • črev|o [ó] srednji spol (-esa, množina čreva) anatomija der Darm; -darm (debelo Dickdarm, Grimmdarm, naravno Naturdarm, slepo Blinddarm, živalstvo, zoologija škržno Kiemendarm, tenko Dünndarm, tešče Leerdarm, umetno Kunstdarm, vito Krummdarm)
    zvihano črev die Darmeinstülpung
    leno črev medicina die Darmträgheit
    … črevesa Darm- (del der Darmabschnitt, izpad der Darmvorfall, perforacija der Darmbruch, praznjenje die Darmentleerung, stenoza/zoženje die Darmstenose/Darmverengung, vkleščenje die Darmeinklemmung, vnetje die Darmentzündung, vsebina der Darminhalt, zapora der [Darmverschluß] Darmverschluss, zamotanje die Darmverschlingung, zoženje die Darmverengung)
    rak na črevesu medicina der Darmkrebs
    živalstvo, zoologija morsko črevo die Walzenscheide
    živalstvo, zoologija škržno črevo der Kiemendarm