Franja

χαραδριός, ὁ (χαράδρα) deževnik (zelo požrešen ptič); pren. χαραδριοῦ βίος požrešno (zapravljivo) življenje.

χαρακτήρ, ῆρος, ὁ (χαράττω) kar je vdolbeno ali vrezano: 1. kov, vtisk, pečat, podoba, znamenje. 2. izrazita lastnost, značaj, bistvo, kakovost, posebnost, znak, γλώσσης narečje.

χάραξ, ακος, ὁ, ἡ 1. priostren kol (palisada). 2. kolje, utrdba, obkop, utrjen tabor NT.

Χαρι-κλῆς, έους, ὁ atenski vojskovodja v peloponeški vojni in eden izmed tridesetih tiranov v Atenah.

Χαρμίδης, ου, ὁ Platonov stric, Sokratov učenec.

χάρτης, ου, ὁ list papirja, papir NT.

χαυλι-όδων, όδοντος, ὁ ion. vun štrleč zob ὀδούς; subst. ὁ čekan.

χειμά-ρροος 2, skrč. χειμάρρους, ep. χείμαρρος, ὁ deroč, narastel, kipeč; subst. ὁ hudournik, gorski potok.

χειμών, ῶνος, ὁ [Et. kor. g'hejem-, sor. χεῖμα zima, χιών sneg; lat. hiems, hibernus (zimski iz heimrinos), bīmus, trīmus (iz bi, tri-himus, dve, tri zime star), slov. zima (z iz g'h)] zima, mraz, burja, vihar, nevihta; pren. sila, stiska, nevarnost, nesreča; μάλα χειμῶνος ὄντος dasi je bila huda zima, χειμῶνος, (ἐν) χειμῶνι pozimi; ἐν δορὸς χειμῶνι v bojnem viharju, v bojni vihri, θολερὸς χειμών vihar slaboumja, vihar strasti.

χείρ, χειρός, ἡ [Et. iz kor. g'her, prijeti; sor. χέρης podložen, εὐχερής. – Obl. at. ε samo χεροῖν in χερσί, sicer ει; ep. ion. χερός, χερί, χέρα, toda χειροῖν in χείρεσ(σ)ι]. 1. roka, dlan, pest; šapa, taca; ἐκ χειρός od (človeške) roke (ne od divje zveri) Sof. Aj. 27.; (leva, desna) stran, ἐπ' ἀριστερὰ χειρός na levi strani; χειρὸς αἱρέω (ἔχω, ἀνίστημι, κρατέω) zgrabim (držim, vzdignem, primem) za roko NT; χειρὸς πίστιν ἐμβάλλω dam roko v poroštvo, obljubim; χεῖρας προσφέρω τινί zgrabim z roko koga, διὰ χειρῶν λαμβάνω vzamem v roke, διὰ χειρὸς ἔχω držim (imam) v roki (oblasti, oskrbi), διὰ τῶν χειρῶν ἐγένετο σημεῖα po rokah (z rokami) NT; ἐκ χειρὸς (τῶν χειρῶν) λίθοι z roko metani kameni, οἱ ἐκ χειρὸς βάλλοντες suličarji; πρὸ χειρῶν ἔχω imam (držim) pred seboj v rokah, φέρω nosim pred seboj; ἐν χερσίν, μετὰ χεῖρας ἔχω imam v rokah, bavim (ukvarjam) se s čim, ἐν χερσὶ τίθημι izročim v roko, πρὸς ἐμὴν χεῖρα προχώρει k meni, na mojo stran ἐν χειρί τινος s pomočjo koga, po kom NT. 2. izraža χείρ a) bližino, boj v bližini, spopad, tepež, εἰς χεῖρας ἔρχομαι, εἶμί τινι spopadem, spoprimem se s kom, εἰς χεῖρας δέχομαι sprejmem (začnem) boj od blizu, spopadem se, εἰς χεῖρας ἄγομαι podvzamem kaj, lotim se česa, ἐκ χειρός v boju od blizu, v bližini, mož z možem, v spopadu, ἡ ἐκ χειρὸς μάχη spopad, boj od blizu, ἐν χερσίν εἰμι sem blizu, spopadem se, sem navzoč, χειρῶν ἀδίκων ἄρχω začnem se biti; ἐκ χειρὸς ἀμύνομαι zapodim iz svoje bližine, συνάπτω εἰς χεῖρας spustim se v (začnem) bitko, ἡ μάχη ἐν χερσί ἐστι bitka se vrši; b) dejanje, delo, delavnost; hrabrost, sila, moč, oblast, nasilnost, εἰς χεῖρας ἔρχομαι pridem v oblast koga, τῇ χειρὶ χράομαι rabim roko, delam, ἔπεσι καὶ χερσὶν ἀρήγω z besedo in dejanjem; χερσὶ πέποιθα zanašam se na svojo moč (hrabrost), ὑπὸ χεῖρα λαμβάνω (ποιοῦμαι) podvržem si, ὁ ὑπὸ χεῖρα ὤν podložen; χειρῶν νόμος pravo močnejšega, pravica pesti, ἐν χεροῖν δίκῃ s pravom sile. 3. pren. a) lastnoročni podpis NT; b) σιδηρᾶ železna kljuka, maček; c) peščica, krdelo, kopa, četa, moštvo, vojska (gl. lat. manus).

χειρισμός, ὁ (χειρίζω) izvršitev.

Χειρί-σοφος, ὁ Lakedajmonec v vojski Kira Mlajšega.

χειρο-τέχνης, ου, ὁ (τέχνη) rokodelec, umetnik, strokovnjak, ἰατορίας zdravnik.

Χείρων, ωνος, ὁ (at. Χίρων) kentaver, Zevsov sin, učitelj Asklepija, Herakleja in Ahileja.

χειρ-ῶναξ, ακτος, ὁ, ἡ (ἄναξ) ion. rokodelec.

χηλός, ὁ (χαίνω) ep. skrinja, zaboj, kovčeg.

χήν, χηνός, ὁ, ἡ [Et. lat. anser (iz hanser), slov. gos, nem. Gans] gos.

χην-αλώπηξ, εκος, ὁ ion. lisičja gos.

χηραμός, ὁ (χάσκω) luknja, razpoka, jama.

χῆρος 3 [Et. iz kor. g'hē(i), zapuščen sem, gl. χατέω] ep. poet. NT gol, prazen, oropan, ovdovel; subst. ὁ, ἡ vdovec, vdova.