Franja

ērūderō -āre -āvī -ātum (ē in rūdus -eris)

1. tla (po)tlakovati: solum Varr.; abs.: si plano pede erit eruderandum Vitr.

2. pren. = očistiti (očiščevati): Ambr., Sid.

ēruō -ere -ruī -rutum

1. izkopa(va)ti, izgrebsti (izgrebati), izruvati: etiam si quid obrutum sit, qui sciet, eruere poterit Ci., radicibus (s koreninami) eruta pinus V., eruere herbam radicitus Plin., quercum radicibus imis Sil., cubilia ferri Val. Fl., defossa T., thesauros Suet., mortuum erutum esse Ci., erutus atque eodem loco sepultus est N., alicui oculum (os) eruere Suet., Lamp. oko (oči) izkopati (izbiti) komu, erutis oculis Plin.; z grškim acc.: eruitur oculos O. izkopljejo mu oči. Od kod? z abl.: aurum terrā O., iubet sepulcris caprificos erutas … flammis aduri H., eruere gemmam vadis Mart., eruere reliquias corporum solo T.; pesn.: segetem ab radicibus imis eruere V. (o vetrovih); occ.
a) skopa(va)ti, razgrebsti (razgrebati), razru(va)ti: humum O. ali terram Ph. razorati, sata eruta ore suis O., eruere aquam remis O. z vesli vzvaloviti, aequora fundo Sil. vzburkati, latus hastā O.
b) porušiti, razrušiti, razsuti, razvaliti, razdejati, podreti (podirati), uničiti: Neptunus … totam a sedibus urbem eruit V., eruere Argos, Pergama, avium domos, silvas V., Troianas ut opes et … regnum eruerint Danai V., eruere Corinthum funditus Vell., eruta Bebrycia Val. Fl., eruere patriam ac penates ferro Sen. tr., civitatem T., oppida muris convulsis Sil., Thracas Stat.

2. pren. iztakniti (iztikati), izslediti (izsledovati), zaslediti (zasledovati), poiskati, izvedeti, na dan spraviti: ex annalium vetustate eruenda memoria est nobilitatis tuae Ci. (toda: exercitatione non eruenda memoria est Ci. spomina se ne da z vajo prisiliti), scrutari locos, ex quibus argumenta eruamus Ci., erues, qui decem legati Mummio fuerint Ci. ep., neque hoc mihi erui potest Ci. ep., obscurata diu populo bonus eruet atque proferet in lucem speciosa vocabula rerum H. bo poiskal in na dan spravil, sacra annalibus (abl.) eruta priscis O., eruere arcana Sen. tr., causas secretaque eius (mundi) Sen. ph., causam rerum Plin., sensūs, veritatem Q., an ipsi eruimus, quae prima dies, … quid ferrea Clotho cogitet? Stat.; redkeje in večinoma poklas. z osebnim obj.: illum (servum fugitivum) inde aliquando eruam Ci., inter feras serpentesque degentes (Indos) eruere ex latebris Cu., inbelles ex latebris suis eruti (viri) Cu., abditos in tabernis … erui … expostulantes T.

erwarten pričakovati; etwas nicht/kaum erwarten können komaj čakati na; es steht zu erwarten pričakovati je; sich etwas erwarten obetati si

erweinen: sich erweinen prijokati si

erwerben^* pridobiti (sich si) (tudi Recht), eine Krankheit: dobiti; käuflich: kupiti, nabaviti

ese, esa, eso (samostojno; ése, ésa) ta, ta, to; oni, ona, ono

ese mismo prav isti
en ésa tam(kaj), v vašem mestu (kraju)
ésa sí que es buena ta je res dobra!
¡ni por ésas! nikakor!
eso sí to pač, seveda
eso mismo seveda
en eso de... na področju
por eso zato
¡nada de eso! nikakor ne!
¿y eso? kako to?
¿cómo va esa salud? kako je z zdravjem? kako vam gre?
no por eso nič manj, pri vsem tem

escaldar (p)opariti; razžariti

escaldarse opariti se, opeči se; osmoditi si prste; med volka dobiti

escarbar grebsti, riti; trebiti (zobe)

le escarba la conciencia vest ga grize
escarbarse glavo si praskati

escludere^*

A) v. tr. (pres. escludo) izključiti, izključevati, ne pripustiti, ne priznati, izvzeti:
escludere le circostanze attenuanti ne priznati olajševalnih okoliščin
tutti i colori mi piacciono escludendo il rosso všeč so mi vse barve razen rdeče

B) ➞ escludersi v. rifl. (pres. mi escludo) izključevati se:
i contrari si escludono nasprotja se izključujejo

escrimer, s' [ɛskrime] posluževati se česa kot meča, orožja

s'escrimer à truditi se, prizadevati si
s'escrimer des mâchoires (familier) krepko, s tekom jesti
s'escrimer des pieds et des mains (figuré) garati
l'élève s'escrime sur son devoir de mathématiques učenec se muči s svojo matematično nalogo

escrúpulo moški spol pomislek, dvom; tankovestnost, natančnost; stara utež (1,198 gr); stud, odpor, nevolja

falta de escrúpulo brezvestnost
sin el menor escrúpulo brez pomisleka
escrúpulos de monja smešni pomisleki
no hago escrúpulos ne pomišljam si

esforzar [-ue-, z/c] okrepiti; napeti; opogumiti

esforzarse (po)truditi se, prizadevati si

esfuerzo moški spol napor, trud, prizadevanje; pogum, moč; žrtev

hacer un esfuerzo prizadevati si
hacer el último esfuerzo nemogoče poskusiti
valer el esfuerzo biti vreden truda
no omitir esfuerzos nobenega truda se ne bati, vse sile napeti

esibire

A) v. tr. (pres. esibisco) pokazati, predložiti (dokument)

B) ➞ esibirsi v. rifl. (pres. mi esibisco)

1. ponuditi, ponujati se:
si esibì ad aiutarmi ponudil se je, da mi bo pomagal

2. nastopiti, nastopati:
esibirsi in pubblico javno nastopiti

esitare² v. tr. (pres. ēsito) razpečevati, prodajati:
quelle merci si esitano poco tisto blago se slabo prodaja

eskapad|a ženski spol (-e …) die Eskapade; figurativno die Extratour
privoščiti si eskapade figurativno Extratouren machen

esmerar (iz)gladiti, polirati

esmerarse prizadevati si na vso moč

espíritu moški spol duh, duša; življenjska moč; živahnost, duhovitost, razum; zli duh, zlodej; izparina; špirit

espíritu mal(ign)o, espíritu inmundo zlodej
espíritu de vino vinski cvet, špirit, alkohol
hombre de espíritu pogumen (odločen) človek
cobrar espíritu opogumiti se
dar (despedir, entregar, exhalar, rendir) el espíritu izdihniti dušo, umreti
levantar el espíritu opogumiti se
levantar los espíritus razburiti duhove
beber el espíritu a alg. prisvojiti si mnenje koga drugega

esporre^*

A) v. tr. (pres. espongo)

1. postaviti na ogled, razstaviti, razstavljati; izobesiti:
esporre una merce razstaviti blago
esporre un quadro razstaviti sliko
esporre la bandiera izobesiti zastavo
esporre il Santissimo razstaviti najsvetejše

2. polit. eksponirati, izpostaviti, osvetliti

3. izpostaviti (nevarnosti):
esporre qcn. a un pericolo koga izpostaviti nevarnosti

4. povedati, izreči:
esporre il proprio parere povedati svoje mnenje
esporre un desiderio izreči željo

B) ➞ esporsi v. rifl. (pres. mi espongo) eksponirati se, izpostaviti, izpostavljati se:
si espone troppo coi suoi scritti preveč se izpostavlja s svojim pisanjem

esprit [ɛspri] masculin duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; grammaire pridih, aspiracija

dans l'esprit de la loi v duhu zakona
il est parti sans esprit de retour odšel je, ne da bi mislil na vrnitev
esprit d'attaque, de camaraderie, de commerce, de compétition bojevit, tovariški, trgovski, tekmovalni duh
esprit de clocher lokalni patriotizem, malomeščanstvo
esprit divin (religion) Bog
esprit d'entreprise, d'initiative podjeten, iniciativen duh
esprit-de-bois masculin lesni cvet, metilni alkohol
esprit d'épargne smisel za varčevanje
esprit d'équipe ekipni duh, čut solidarnosti
esprit de l'escalier počasna pamet
esprit follet škrat
esprit fort svobodomislec
esprit de justice smisel za pravičnost
esprit moutonnier čredni nagon
esprit national narodna zavednost
esprit de sacrifice požrtvovalnost
l'Esprit saint, le Saint-Esprit (religion) sv. duh
esprit de sel solna. kislina
esprit de suite doslednost; logično mišljenje
esprit de vengeance maščevalnost
esprit-de-vin masculin vinski cvet
évocation féminin des esprits zaklinjanje duhov
homme masculin d'esprit duhovit človek
large d'esprit velikopotezen
largeur féminin d'esprit liberalno mišljenje
mot masculin, trait masculin d'esprit duhovit domislek
présence féminin d'esprit prisebnost
simple masculin d'esprit bebec, naivnež
simplicité féminin d'esprit naivnost
où avais je l'esprit? (figuré) kje sem imel pamet?
avoir l'esprit bien fait biti pametna glava
avoir l'esprit ailleurs biti nepazljiv, misliti na kaj drugega
avoir de l'esprit biti duhovit
avoir de l'esprit au bout des doigts biti zelo spreten, ročen
avoir de l'esprit jusqu'aux bouts des doigts iskriti se od duhovitosti
avoir l'esprit à imeti veselje, nagnjenje, voljo za
avoir le bon esprit de biti dovolj pameten, da ...
n'avoir pas tous ses esprits ne biti čisto pri pravi (pameti)
avoir l'esprit dérangé imeti duševne motnje
avoir mauvais esprit biti uporen, trmast, svojeglav
calmer les esprits pomiriti duhove
se creuser l'esprit beliti, ubijati si glavo
croire aux esprits verjeti v duhove
être sain de corps et d'esprit biti telesno in duševno zdrav
être possédé du malin esprit biti obseden (od zlega duha)
faire de l'esprit duhovičiti, šaliti se
gagner l'esprit de quelqu'un pridobiti si zaupanje neke osebe
manquer d'esprit, d'à propos ne biti odrezav
ôtez-vous cette idée de l'esprit izbijte si to misel iz glave
perdre l'esprit izgubiti pamet, znoreti
rendre l'esprit izdihniti (dušo), umreti
reprendre ses esprits priti zopet k sebi
rester dans l'esprit ostati v spominu
tourner son esprit vers obrniti svojo pozornost na, k
trotter dans l'esprit (figuré) hoditi po glavi
cela me vient à l'esprit to mi pride na pamet
l'esprit est prompt, mais la chair est faible duh je voljan, a meso je slabotno